Martin Pavčnik

Ponedeljek,
6. 3. 2017,
16.59

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,38

1

Natisni članek

Natisni članek

Kranjska Gora pokal Vitranc Sportalov zakaj, Sportalov zato

Ponedeljek, 6. 3. 2017, 16.59

7 let, 1 mesec

Sportalov Zakaj/Sportalov zato

Zasoljeni Vitranc pod streho

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,38

1

Da so izurjeni organizatorji ob koncu tedna pod streho uspešno spravili že 56. pokal Vitranc, ni zadostovalo zgolj 639 parov rok in 1,4 milijona evrov, kolikor znaša proračun tekmovanja, potrebovali so tudi vodo in sol, s katero je snežna površina ostala dovolj kakovostna za Marcela Hirscherja in druščino.  

Ko so v nedeljo popoldne številni prostovoljci pospravljali ograje, podirali cilj in spremljevalne šotore, so predsednik organizacijskega odbora pokala Vitranc Grega Benedik, generalni sekretar Srečko Medven in vodja tekmovanja Aleš Vidic zadovoljni kimali. "Vse lepo in prav, a kakšno leto bi nam vreme lahko ponudilo tudi sonce in minus pet stopinj," je ob tem pripomnil Vidic, ki je bil s svojo ekipo na progi v zadnjih dveh tednih znova izpostavljen preizkušanju narave.

"Hvala, Kranjska Gora," je ob slovesu dejal Marcel Hirscher, ki še ne ve, ali se bo vrnil kot aktivni tekmovalec. | Foto: Urban Urbanc/Sportida "Hvala, Kranjska Gora," je ob slovesu dejal Marcel Hirscher, ki še ne ve, ali se bo vrnil kot aktivni tekmovalec. Foto: Urban Urbanc/Sportida "Lani je bilo sicer nekoliko težje izpeljati tekmovanje. Letos pa so bile bolj pomembne dolgoročne odločitve. Vedeli smo namreč, da bo tekmovalni konec tedna slabo vreme. Zaradi napovedanega dežja je bila ogrožena predvsem sobotna tekma. Težave so nam povzročale visoke temperature, ob katerih je težko obdržati kakovostno snežno podlago," pravi vodja tekmovanja, ki je ključno delo s sodelavci opravil februarja, ko so izkoristili mraz in v progo vložili velike količine vode, tako da je bila njena baza ledena.

"Delo, ki smo ga opravili, se je obrestovalo. Z naravo smo šli z roko v roki. Trud je bil poplačan," nadaljuje Vidic, ki se je v petek in soboto najbolj bal novega sneženja. Nova snežna odeja bi namreč lahko uničila osnovno pripravo proge.

"Sneg je 'živ'. Diha z vlažnostjo zraka in energijo, ki jo oddaja. Jasne noči, tudi kadar živo srebro ne pade pod nič stopinj, pomagajo pri radiaciji. Pomaga tudi dež, predvsem v sodelovanju s soljo. Če pa progo prekrije sneg, se energija izgubi. To je kot pokrov na loncu, v katerem se kuha voda," pojasnjuje izkušeni smučarski delavec, ki je na progo zmetal tudi velike količine soli (približno dve toni).

Brez soli (porabili naj bi je približno dve toni) letos ni šlo. | Foto: Brez soli (porabili naj bi je približno dve toni) letos ni šlo.

Zakaj soljenje?

Zakaj sol na cesti sneg topi, medtem ko pa je sol na smučarski progi zaveznik organizatorjev? "Sol snegu odvzame energijo in snegu zniža temperaturo," odgovarja Aleš Vidic, še bolj jasno pa je pojasnilo kemika Srdjana Cvjetovića: "S tem, ko dodajamo sol na sneg, se zmrzišče zniža, torej voda ne bo poledenela tudi nekoliko pod ničlo, kolikor znaša njeno zmrzišče v normalnih okoliščinah. Na cestah, a le, dokler je snega na cestišču razmeroma malo, to preprečuje nastanek poledice na temperaturah malo pod ničlo oziroma povzroči taljenje snega in ledu celo na nekoliko nižji temperaturi od nič stopinj Celzije."



"Na smučiščih je debelina snežne plasti veliko večja kot na cestišču, zato bo učinek dodane soli v skupnem seštevku drugačen. Tudi v tem primeru bo dodajanje soli sicer imelo za posledico nižanje temperature zmrzišča na površini, a ker je sneg v globini debele plasti lahko še hladnejši, bo ta sneg 'poskusil', kolikor je to mogoče, povsod čim bolj izravnati temperaturo tako, da bo toplota prehajala v bolj mrzle dele. Tako bo zaradi dodatka soli temperatura snega na površini nižja, še bolj hladen sneg v nižjih plasteh pa bo to temperaturo vzdrževal. Sneg na površini bo tako ne le hladnejši, temveč tudi trši in obstojnejši."

Pogled v prihodnost

Kranjskogorčani so z novo izvedbo pokala Vitranc okrepili svoj položaj med najbolj stabilnimi organizatorji tekem svetovnega pokala. "To vedo tudi pri Mednarodni smučarski zvezi, kjer se zavedajo, da imamo kakovosten organizacijski ustroj," pa se je po deževnem Vitrancu pohvalil dolgoletni generalni sekretar Srečko Medven in s prstom pokazal proti številnim prostovoljcem, ki so pospravljali prizorišče smučarskega spektakla. 

Skupno jih je bilo v delovnem sistemu kar 639. Od tega 270 na tekmovalni progi. "Jedro ekipe pa tvori 60 oseb," pravi Medven, ki že pogleduje proti 57. pokalu Vitranc. Ta bo na sporedu 3. in 4. marca 2018.

Čeprav je podkorenska proga v začetku marca kot po pravilu odeta v zimske barve, pa organizatorje vendarle nekoliko moti prekrivanje s šolskimi počitnicami. Zato so na resorno ministrstvo že naslovili predlog, da bi počitnice zamaknili globlje v februar. "S tem bi Kranjski Gori omogočili dodaten močan teden. Prihodkovno bi bilo to dobrodošlo za vso državo," pojasnjuje Medven.

Pokali Vitranc v številkah
  • 3,2 milijona litrov vode so organizatorji pred koncem tedna vbrizgali v sneg.
  • 1,4 milijona evrov znaša proračun 56. Pokala Vitranc.
  • 11.000 gledalcev so našteli organizatorji v dvodnevnem programu.
  • 639 prostovoljcev je pomagalo na progi.
  • 109 posamičnih tekem je bilo izpeljanih v 56-letni tradiciji pokala.
  • 17 točk sta skupaj osvojila Žan Kranjec in Štefan Hadalin.
  • 15 let je minilo od zadnjih slovenskih stopničk v Podkorenu.
  • šest slovenskih reprezentantov je nastopilo na 56. pokalu Vitranc.
  • dve toni soli so Kranjskogorčani posuli po progi.