Vrt
Sreda, 7. 2. 2024, 13.16
9 mesecev, 2 tedna
Kako se lotiti ekološkega vrtnarjenja? Držite se teh načel.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
1
Zadnja leta je vrtičkanje vse bolj v trendu, samooskrba je spet priljubljena, plemenitimo pa jo z zavedanjem in upoštevanjem naravnih procesov narave, zato je prav, da se spoznamo z osnovami ekološkega vrtnarjenja.
Nahraniti zemljo, ne rastline
Ekološko vrtnarjenje je način vzgoje rastlin, ki je prijazen do okolja, torej tudi človeka, in trajnosten. Ta način dela na vrtu prepoveduje uporabo pesticidov in umetnih gnojil, pri ekološkem vrtnarjenju se držimo načela "nahraniti zemljo, ne rastline".
Cilj je vzpostaviti sistem rezerv hranil v tleh, ki bodo krožila. Organska masa se mora stalno vračati v tla, kar odvzamemo, moramo vrniti in tako omogočiti stalno kroženje hranil.
Kompost in čim manj prekopavanja
Med kakovostna organska gnojila prištevamo predvsem kompost, ki ga pridelamo doma. Za kompostiranje ne uporabljamo plevelnih rastlin in/ali obolelih rastlin. Skrbimo pa tudi, da ohranjamo strukturo tal, zato gredice čim manj prekopavamo in skrbimo, da so tla prekrita z zastirko.
Tudi tla potrebujejo počitek
Osnova ekološko stabilne pridelave zelenjave je dober kolobar. Veliko ekoloških vrtičkarjev kolobar zelo rado skrči na minimum, brez podora in daljšega počivanja zemlje s setvijo pokrovnih rastlin (detelja, zeleni podor …). Najraje pa kolobarimo z rastlinami, ki vsako leto dajo tudi pridelke. Toda zaradi bolezni in škodljivcev ter godnosti tal na dolgi rok moramo tlom omogočiti, da počivajo.
Premišljena izbira in kombinacija rastlin
Zasaditev na vrtu naj bo načrtovana tako, da upoštevamo kolobar, lego in vrsto tal vrta, želene sorte, dobre sosede, setveni koledar in podobno. Seme in sadike, ki jih uporabljamo, naj bodo iz ekološke pridelave, v ekološkem vrtu tudi ni monokultur, pač pa so zanj značilni mešani posevki kar se da trpežnih vrst in sort rastlin. Manjkati ne smejo niti cvetlični posevki, ki privabljajo tako opraševalce kot druge koristne žuželke.
Osnovna načela za krepitev ekološkega vrta in varstvo pred boleznimi in škodljivci:
- kolobarjenje, da preprečimo prezimitev bolezni in škodljivcev,
- časovno načrtovane setve, s katerimi se izognemo največji populaciji škodljivcev,
- sajenje rastlin, ki bolj privlačijo ali odganjajo škodljivce,
- prekrivanje rastlin,
- redno odstranjevanje okuženih rastlin.
Zelo pomembna sta stalno opazovanje vrta in takojšnje ukrepanje, pri čemer uporabljamo pripravke na osnovi rastlinskih in živalskih izvlečkov. Pripravke za krepitev in zaščito rastlin lahko pripravimo tudi sami v obliki zeliščne brozge, čajev, mrzlih izvlečkov ali ekstraktov. Lahko uporabimo mila, različne kamene moke ter repelente na osnovi česna in preostrih feferonov. Poleg tega lahko uporabljamo še žveplo in baker.
Bolezni zmanjšamo tudi s pravilnim namakanjem, ki mora biti kapljično, da ne omočimo listov. Za dobro varstvo rastlin pa je seveda pomembna izbira odpornih sort.
Držite se setvenega koledarja
Vrtičkarji upoštevamo tudi setveni koledar Marije Thun, ki do dneva natančno opredeli, katere rastline sejati, saditi, presajati in pobirati na določen dan. Koledar je verodostojen, dokazano uporaben in neštetokrat praktično preizkušen.
Načelo dobrih sosedov
Pri ekološkem vrtnarjenju upoštevamo tudi načela dobrih sosedov. Za kaj gre? Slabi sosedje so vrste, ki se ne prenašajo oziroma si celo škodujejo, ker se medsebojno ovirajo ali z listi ali s koreninami.
Druga plat so dobri sosedje. Te vrtnine oziroma sorte v gredi skupaj uspevajo celo bolje kot same. V osnovi velja, da je sorta, katere plod zori nad zemljo, v dobrih sosedskih odnosih s sorto, katere plod zori nad zemljo.
Najboljša soseda je koleraba, ta se načeloma razume z vsemi vrstami v gredi. Najslabši pa je peteršilj, ta ne mara niti sam sebe, saj na prostoru, kjer je že rasel, načeloma ne uspeva več.
In ko smo že pri dobrih sosedih na vrtu: ne pozabite tudi na dejanske sosede in odnose z njimi. Morda je prav letos čas, da tudi s sosedi obnovite odnose.
Ker boste letos imeli najlepšo solato v ulici, morda eno od številnih glav delite prav s sosedo, ki ji solato vedno znova poje voluhar. Poskusite, morda vam vrne nasmešek, vas povabi na kavo ali vam v zahvalo speče tisti božanski kolač, o katerem ste do zdaj le slišali. Vredno je poskusiti, saj so pogovori o vrtu morda še učinkovitejši kot pogovori o vremenu.
Vrtnarske nasvete na Siol.net pripravlja vodja Samen Maier Slovenija Urška Bregar, magistrica poslovnih ved in diplomirana inženirka gozdarstva.
1