Kot nekoč – s slovenskimi avtohtonimi sortami do najboljših okusov in najvišje kakovosti vrtnin

Naše stare sorte zelenjave spet osvajajo slovenske vrtove in postopoma tudi police slovenskih trgovin, kjer najdemo vsaj nekatere naše tradicionalne sorte vrtnin.

In če se sprehodimo po tržnici ali si ogledamo izbiro semen in sadik, hitro prepoznamo povečano zanimanje za stare sorte, ki jim je še nedavno grozila pozaba. Gre za nostalgijo, romantično vračanje v preteklost ali za prepoznavanje resnične in preverjene kakovosti? Malo v šali bi lahko rekli, da smo priča pravemu valu »zelenjavnega konservativizma«.

Nepremagljiv okus

Avtohtone domače in udomačene sorte vrtnin so prilagojene na naše podnebne razmere in imajo nam tako domač okus. Skoraj vsi imamo izkušnje z zelenjavo in plodovi, ki so na polici videti tako lepi, popolnih oblik, bleščečih barv in navdušujoče veliki, toda ta lepa slika le še poveča razočaranje nad pogosto vodenim, neizrazitim okusom in vonjem.

V odziv na to smo se začeli spraševati: katera je že tista hrustljava solata polnega okusa, ki jo je mama tako z užitkom namešala v velikanski skledi? In kateri je tisti paradižnik z babičinega vrta, ki je tako lepo dišal?

Na srečo smo v Sloveniji še uspeli ohraniti veliko teh starih sort, ki so se skozi stoletja prilagajale našim razmeram in skozi selekcijo razvile značilne okuse, ki jih imamo tako radi.

Kaj sploh so avtohtone sorte vrtnin?

Avtohtone sorte vrtnin so del naše kulturne dediščine in biotske raznovrstnosti. Če smo povsem natančni, se naše stare sorte zelenjave razvrščajo v dve skupini: avtohtone domače sorte in udomačene sorte. Avtohtone so tiste, ki so nastale iz avtohtonega izvornega semena, niso bile načrtno žlahtnjene ter se pridelujejo, vzdržujejo in razmnožujejo v Sloveniji. Najbolj priljubljene so prav tiste, ki smo jih našteli že zgoraj, v uvodu: ptujska rdeča čebula, belokranjka, ljubljanska ledenka, posavka in ljubljansko rumeno korenje, žličar, češnjevec, maslenec, maslena koleraba.

Udomačene ali tradicionalne sorte pa so sicer tujega porekla, vendar se jih že več desetletij prideluje v Sloveniji in so prilagojene na naše pridelovalne razmere. Gotovo tudi teh nekaj poznate, recimo dalmatinsko ledenko in paradižnik novosadski jabučar.

Hvaležne sorte – tudi za začetnike

Avtohtone in udomačene sorte zelenjave radi gojimo tudi zato, ker so »hvaležne«. Tako pravimo rastlinam, ki ne zahtevajo posebne pozornosti ali so nasploh manj občutljive. Prav zato jih priporočamo tudi manj izkušenim vrtičkarjem in začetnikom. Razlog je preprost: te sorte se v naših krajih pridelujejo že stoletja.

In ker se ob vsaki letini za semena izberejo tiste rastline, ki imajo največ zaželenih lastnosti, se skozi čas oblikuje sorta s takšnim genskim zapisom in lastnostmi, ki so prilagojene vsem posebnostim našega podnebja.

Boste tudi vi našli prostor zanje v vašem vrtu – in kuhinji?

Za kaljenje semen avtohtonih sort lahko uporabimo različne vrste odpadne embalaže in tako prispevamo k varovanju našega okolja.

SPAR Kot nekoč

Prizadevanjem za ohranitev naših dragocenih sort zelenjave se je zdaj pridružil tudi SPAR z novo blagovno znamko SPAR Kot nekoč. V sodelovanju s Semenarno Ljubljana so pripravili pester izbor kakovostnih semen priljubljenih avtohtonih domačih in udomačenih sort solate, motovilca, fižola, korenja, paradižnika, kolerabe, čebule in repe ter semenski krompir Kresnik in čebulček, na voljo sta obe najbolj priljubljeni slovenski sorti: ptujska rdeča čebula in belokranjka. Zagotovite si semena ter letos posejte in posadite avtohtone slovenske sorte, ki so jih cenili in z ljubeznijo gojili že naši predniki.

Zakaj so avtohtone sorte tako pomembne?

• Ker so naša neprecenljiva kulturna dediščina.
• Ker so najbolj prilagojene na naše podnebne razmere in zemljo.
• Ker so značilnega in nam tako domačega okusa.
• Ker so pomemben temelj prehranske samooskrbe.
• Ker s tem ohranjamo biološko pestrost Slovenije.

Rastlinske genske banke

Ste vedeli, da semena avtohtonih slovenskih sort hranijo v posebnih rastlinskih genskih bankah? Največja pri nas je na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Njihov ključni namen je zbiranje, vrednotenje in hranjenje genskih virov kmetijskih rastlin. Najdragocenejši vir vsake genske banke so avtohtone domače sorte. Njihova semena dolgoročno hranijo v aluminijastih vrečkah ali steklenih kozarcih v posebnih prostorih s stalno temperaturo –20 °C.