Naravna gradnja

Sliši se čudno, pa vendarle se tudi takšne hiše začenjajo graditi pri nas - in celo zelo moderno izgledajo! V času, ko smo obkroženi z "umetno" hrano in materiali, prihajamo do ugotovitve, da se z njihovo uporabo poslabšuje naše zdravje. Tako smo pričeli jesti BIO, nekateri pa so miselnost s področja prehrane prenesli tudi na EKO gradnjo.

Slama in trstika Nekoč so slamnate strehe prevladovale, danes pa so velika redkost in hkrati celo posebnost. Slamnate strehe smo zamenjali z opeko, slama pa se je kot naravni material začela uporabljati kot konstrukcijski element. Trstika se danes uporablja v obliki izolacijskih plošč debelin od 2 do 5 centimetrov ali kot podlaga za nanos ilovnatega ometa na les. Poševne lesene stene starih hiš so bile vse ometane na trstično pletenje, danes pa se "moderni" gradbeniki ob besedi trstika le čudno spogledujejo.

Namesto steklene, ovčja volna Običajno se za izolacijo podstrešja uporabljata steklena in kamena volna, ki sta si v lastnostih zelo podobni. Če ste imeli možnost delati s stekleno volno, se vam verjetno ne bo težko spomniti neprijetnega pikanja in srbečice v rokah od drobcenih delčkov. Ovčja volna je embalirana zelo podobno, razlika pa je najprej očitna na otip, saj je prijetna in mehka. Bistvo pa je v vsebini. Ovčja volna je živalskega izvora, ki zaradi svoje dobre toplotne izolativnosti (0.04 W/mk) brez težav nadomesti moderne različice. Boljša od njih pa je v tem, da lahko sprejme in odda vlago za tretjino svoje mase, ne da bi spremenila svojo toplotno izolativno nalogo. Zaradi svoje paropropustnosti pa tako v prostoru ustvarja zdravo klimo.

Ilovnat omet diha Ovčja volna se v kombinaciji z ilovnatim ometom izkažeta kot dober par. Tudi ilovica ima veliko sposobnost sprejemanja in oddajanja vlage, s čimer v prostoru vzdržuje konstantno vlažnost (okrog 50 %) in preprečuje neprijetnosti kot so razvoj mikroorganizmov (pršice) in posledično alergijskih bolezni, ki se v današnjem času skokovito povečujejo. Ilovica absorbira tudi neprijetne kuhinjske vonjave, negativne ione in ostale škodljive snovi, s čimer prispeva k bolj zdravem bivalnem okolju.

Zaščita lesa s čebeljim voskom Ker bi v stanovanju radi imeli naravne materiale, se odločimo za parket. Potem pa ga zaradi zaščite močno premažemo z umetnimi laki. Kaj smo dosegli? Dobili smo le videz lesa, toplino in pristnost pa smo skrili pod umetnimi snovmi. V okviru naravnih materialov lahko parket zaščitite tudi s čebeljim voskom, lanenim in različni eteričnimi olji. Skozi proces sušenja postane takšna naravna zaščita prav tako obstojna in odporna na čiščenje.

Hiša iz brun Ste že kdaj vstopili v kakšno masivno leseno hišo? Vam povem, da bi se težko počutili bolj domače, saj prijeten vonj lesa sprošča, njegova toplina pa pomirja. Z vidika gradbenih lastnosti (predvsem konstrukcijskih in izolativnih) lesu tudi težko oporekamo. Glede na cene naftnih derivatov smo se bili prisiljeni začeti ukvarjati s porabo oziroma lepše rečeno energetsko varčnostjo našega doma. Eden izmed ukrepov k manjši porabi goriv pa je seveda tudi ustrezna izolativnost hiše. Les naj bi bil namreč kar šest krat boljši toplotni izolator od opeke.

Izolacija iz celuloznih kosmičev Dobro izolativnost lesa so izkoristili gradbeniki še v eni obliki - v obliki kosmičev. Danes lahko hišo ali stanovanje izoliramo tudi s t.i. celuloznimi kosmiči, narejenimi iz zmletega starega časopisnega papirja, ki vam jih s posebnim strojem vpihavajo med konstrukcijo. Po vgradnji izolacija dobi obliko plošče in se konstrukciji tesno prilega. Kosmiči povezani z borovo soljo pa so garancija za ognjevarnost.