Paul Klee na veliko v galeriji Tate Modern

Paul Klee je bil obsesivni preštevalec svojih del in imel je izdelano jasno vizijo, kako naj bodo njegove umetnine tudi razstavljene, zapisujejo v Guardianu. Nad razstavo, ki je nastala 73 let po njegovi smrti, bi bil umetnik navdušen, so prepričani njeni snovalci. "Gre za prvo muzejsko postavitev, ki predstavlja Kleeja na način, kot je sam želel, da bi si gledalci lahko ogledovali njegova dela," je za Guardian povedal direktor galerije Chris Dercon.

Na razstavi, ki bo na ogled med 16. oktobrom in 9. marcem, bodo predstavili 130 slik in risb. Te je kustos Matthew Gale razporedil po 17 galerijskih prostorih, ki si sledijo po Kleejevem sistemu, torej na način, kot jih je v oštevilčen red postavil umetnik sam. "Vznemirljivo je videti sekvence del, postavljenih eno za drugo," pravi kustos.

Umetnik je ustvarjal po več slik naenkrat in kustosi upajo, da bodo gledalci ob obisku razstave lahko občutili podobno, kot bi lahko, če bi imeli možnost vstopiti v Kleejev atelje, kjer so pred desetletji nastajale umetnine. Ob sopostavitvi del je na njih mogoče slediti različnim likovnim jezikom, kot je tudi ob primerjavi na vsako izmed del mogoče gledati na različne načine, pravi Gale.

Na londonski razstavi so zbrana dela, ki jih sicer hranijo po vsem svetu. Za postavitev so slike tako posodili muzej moderne umetnosti iz New Yorka, muzej Sprengel iz Hanovra, center Paul Kleeja v Bernu, muzeja Thyssen-Bornemisza iz Madrida.

Švicarski slikar, ki je ustvarjal v Nemčiji Klee je bil Švicar, rojen blizu Berna leta 1879, čeprav je večino svojega življenje preživel v Nemčiji. Kot slikar se je uveljavil v Münchnu v letu 1910.

Leta 1912 se je Kandinskyemu in skupini umetnikom pridružil pod imenom Modri jezdec. Oba s Kandinskyim sta od leta 1920 učila tudi na šoli Bauhaus. Šolo je moral Klee zaradi pritiska nacistov leta 1933 zapustiti, njegova dela pa so izločili iz različnih kolekcij ter njegovo umetnost označili za "degenerirano".

V zadnjih letih svojega življenja je živel v Švici, njegovo nadaljnje delo je onemogočila bolezen, umrl pa je leta 1940.