Torek, 13. 10. 2020, 6.00
3 leta, 8 mesecev
Poskrbimo za zdravo ogrevanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
Brez dvoma je ogrevanje med najboljšimi izumi za človekovo dobro počutje in udobno bivanje. Žal ceno za to udobje plačuje tudi naše telo, a se neželenim učinkom z nekaj ukrepi lahko izognemo.
S centralnim ogrevanjem in klimatiziranim sistemom se lažje spoprijemamo s hitrimi vremenskimi spremembami, omogočata nam udobno domovanje in večjo produktivnost. Po drugi strani pa je ogrevanje tudi pomemben izvor zdravstvenih težav, ki pa jih lahko krotimo, če se zavedamo, kje na nas preži nevarnost.
Ogrevalni sistemi znižajo relativno vlažnost v prostoru in iz zraka izsesajo vlago iz vseh mogočih virov – tudi iz našega nosa, grla, oči, kože in las. Mimogrede, suh zrak izsuši in počasi uničuje tudi pohištvo, talne obloge, slike in inštrumente.
Zaradi bivanja v suhih prostorih in dehidracije postanemo najprej otopeli in utrujeni, loti se nas glavobol, osušijo se naš sapnik in sluznice, zato naše naravne obrambne sposobnosti okrnijo, poleg tega slabijo tudi naše umske sposobnosti. Vdihavanje suhega zraka namreč povzroča slabšo absorpcijo kisika v naš krvni sistem. Premalo vlage v zraku je slabo tudi za naše oči, saj se lahko vname očesna veznica in razdražijo oči.
Davek na gretje plačuje tudi koža
Mrzli dnevi ne prinesejo samo od mraza pordelih lic. Vroča in suha stanovanja ter mrzlo vreme povzročajo dobesedno pravo opustošenje na naši koži. Takoj ko vključimo gretje, ne glede na način ogrevanja, se koža začne sušiti. V mrzlih mesecih moramo vsi zaščititi kožo pred izsušitvijo, tisti s kožnimi težavami pa še toliko bolj, saj pri nekaterih gretje ne povzroči samo suhe in zategnjene kože, ampak privede do luščenja kože, razpok, celo do ekcema, ki se lahko vname. Umivati se je treba s sredstvi, ki ne vsebujejo mila ali alkohola, brez vlažilnih krem pa sploh nikamor ne smemo. Bolj mastne so bolj učinkovite, a ne pretiravajmo in se na koncu odločimo za tisto, ki je še znosna za uporabo. Prav tako pazimo pri oblačilih in raje ne nosimo volne neposredno na kožo, ker je preveč dražeča.
Presenetljivo pa po zadnjih raziskavah londonske univerze ogrevanje oziroma toplo ozračje doma prispevata tudi k čezmerni prehranjenosti. V bolj toplih domovanjih smo ljudje manj aktivni, več sedimo, naše telo pa ne porablja odvečnih kalorij za ohranjanje notranje toplote, zato ne pozabimo na mlačno prho, mrzle sprehode in vroč čaj na prostem.
Zdravi smo toliko, kot je zdrav naš dom
Domovanje s centralnim ogrevanjem in klimatizirnim sistemom je tesno zaprto. To pomeni, da zrak v prostoru kroži in z njim tudi onesnaževalci, ki so že v prostoru. Ponavadi smo presenečeni, ko ugotovimo, kaj vse je vir onesnaževanja v našem domu – cigaretni dim, čistila, kemični preparati, kot so osvežilci zraka, gradbeni material in prah, ki v suhih prostorih kar lebdi v zraku. Ti notranji onesnaževalci so glavni vzrok dihalnih težav, že obstoječe težave, kot so napadi astme, rinitis in alergije, pa še dodatno poslabšajo. Precej priljubljen način gretja je tudi talno gretje, ki so ga uporabljali že stari Rimljani. S talnim gretjem enakomerno ogrejemo prostor, paziti pa moramo, da temperatura tal ni previsoka, ker to lahko vodi do čezmerne sprostitve mišic v nogah in posledično do zastoja krvi. Temu se morajo še posebej izogibati ljudje s krčnimi žilami.
V osemdesetih letih se je začel uporabljati termin sindrom bolnih stavb. V stavbah, kjer ni dobrega prezračevanja, se slabo počutimo, ljudje navajajo glavobol, vnetje oči, nosa in grla, suh kašelj, suho in srbečo kožo, omotičnost, slabost, težave s koncentracijo in splošno utrujenost. Očitnega in točno določenega razloga za omenjene zdravstvene tegobe je težko najti, ponavadi težave izginejo, ko oseba zapusti stavbo. Najbolj modro, a hkrati najbolj zahtevno je najti in se spopasti z viri onesnaževanja, ki ustvarjajo nevarno bivalno okolje.
Zračenje je zakon
Na srečo se številnim zdravstvenim tveganjem lahko izognemo. Najprej moramo poskrbeti za redno čiščenje grelnih in hladilnih sistemov, še posebej zračnih kanalov, kjer se nabirajo prah in drugi onesnaževalci.
Med najbolj učinkovitimi ukrepi je pogosto zračenje prostorov.
Bolj neobičajen ukrep, ki pa zaradi lege in vremenskih pogojev ni vedno mogoč, pa je, da vsake toliko časa v svoj dom spustimo nekaj sončnih žarkov, saj je sonce učinkovit sterilizator.
Glede težav z relativno vlažnostjo v zraku pa je še vedno najbolj učinkovit ukrep, da investiramo v dober vlažilec zraka, ki ga moramo čistiti na tri dni.
Velik delež zdravstvenih težav bomo torej lahko odpravili že s pametno kombinacijo gretja, prezračevanja in čiščenja, saj ni vseeno, kakšen zrak dihamo.
