Sanacija fasade po poplavah

Obnova fasadnih površin, ki so bile ob poplavah ali iz kakšnih drugih razlogov namočene z vodo in je ob tem na njih prišlo le do poškodb v obliki madežev ali odstopanja in luščenja barvnih nanosov, se od običajnega obnovitvenega barvanja razlikuje predvsem v pripravi podlage. Način sanacije fasade po poplavi je odvisen od vrste in intenzitete poškodb, posebno težavo pa predstavljajo površine, ki so bile v stiku z vodo, onesnaženo z izlitim kurilnim oljem, s fekalijami ali s strupenimi in drugimi nevarnimi snovmi. Postopek sanacije takih površin je zahteven in ga je možno določiti šele na osnovi izsledkov ogleda vsakega konkretnega objekta posebej.

Največji izziv predstavlja blokada v vodi lahko in hitro topnih snovi, ki so na fasadi ostale po sušenju in jih s fasade ne moremo odstraniti. Če blokade ne izvedemo uspešno, se pri obnovitvenem barvanju te snovi raztopijo in, neodvisno od števila slojev in stopnje pokrivnosti nove barve, ponovno tvorijo madeže.

Fasado je treba sušiti najmanj mesec dni

Sanacija fasadnih površin z vgrajeno izolacijo iz ekspandiranega (EPS) ali ekstrudiranega (XPS) polistirena, poteka v naslednjih korakih:

1. z umazanih in namočenih fasadnih površin umijemo umazanijo s toplo vodno raztopino univerzalnih gospodinjskih čistil (po potrebi madeže odstranimo z mehko krtačo) in očiščene površine speremo s čisto vodo;

2. fasadne površine je treba sušiti najmanj mesec dni, saj so vsi nadaljnji sanacijski posegi smiselni šele, ko vlažnost zidnih površin pade pod 5 odstotkov,

3. posušene fasadne površine premažemo z razredčenim izdelkom Jukolprimer (Jukolprimer : voda = 1 : 1) ali z razredčenim izdelkom Siliconeprimer (Siliconeprimer : voda = 1 : 1 );

4. fasadne površine nato prebarvamo z mikroarmirano fasadno barvo Revitalcolor AG in Revitalcolor silikon (dvoslojni nanos).

Fasade z mineralno volno

Fasadni toplotnoizolacijski sistemi na mineralni volni so se z vodo najbrž prekomerni napojili, tako da bo na njih zanesljivo prišlo do nepopravljivih poškodb. Namočen del fasade, ki običajno seže 20 centimetrov nad mejo zalitja s poplavno vodo, je zato treba odstraniti in ga nadomestiti z novim na manj vpojni toplotnoizolacijski oblogi (ekspandiran ali ekstrudiran polistiren).

Če je na takih fasadah podzidek fasade ("cokel") izdelan iz ekstrudiranega polistirena (XPS), ga ne odstranjujemo, ampak zamenjamo le oblogo iz mineralne volne nad njim. Da bo stik nove in stare obloge raven in čim manj moteč, namočen del fasadne obloge odrežemo s krožno ali kotno žago. Oblikujemo ga v fugo, ki jo po nanosu zaključnega ometa zapolnimo s trajnoelastičnim kitom (Jubo-ex MS) v primernem barvnem odtenku.

Opisan sanacijski poseg žal ne zagotavlja zaščite fasade pred poškodbami pri morebitnih ponovnih poplavah. Pri taki sanaciji je treba spodnji del fasade zaščititi pred namakanjem z ustreznim hidroizolacijskim slojem, ki ga vgradimo pod dekorativni omet (Hidrozol). Poskrbeti moramo tudi za stik tega sloja z vertikalno izolacijo objekta, in sicer pod vznožnim robom fasadne toplotnoizolacijske obloge. Ti posegi so bolj zahtevni in zahtevajo individualno obravnavo vsakega posameznega primera posebej.

Vsebino omogoča JUB