Strokovnjakinja svetuje: kako polepšati balkon in teraso

Jesen je čas za pospravljanje vrtov, zelenic, balkonov in teras, hkrati pa je tudi priložnost, da preuredimo svojo okolico. Še vedno imamo priložnost, da se lotimo tudi bolj zahtevnih gradbenih del, kot je menjava tal oziroma celotno konstrukcijo terase ali balkona. S pravo zasaditvijo in nekaj kreativnosti lahko zunanji prostor takoj spremenimo v jesensko pravljico, je pa to tudi čas, ko lahko pripravimo načrt in prve zasaditve za pomladno cvetenje.

Da bo res tako, kot smo si zamislili, smo za pomoč prosili izr. prof. dr. Valentino Schmitzer, ki je napisala nekaj predlogov za urejanje okolice tako za tiste, ki imate malo več razkošnega prostora, kot za tiste, ki živite v bolj strnjenih urbanih naseljih, vendar želite tudi na manjšem balkonu ustvariti poseben stik z naravo.

Človekova povezanost z naravo je v sodobnih mestih postavljena na preizkušnjo. Obsežni vrtovi in pogledi na prostrano zelenje v mestnih soseskah so pravo razkošje, a že majhne zelene oaze lahko umirijo vsakodnevni ritem hitrega življenja. Kot vsako načrtovanje zelenega prostora ob naših bivališčih tudi ozelenitev teras in balkonov zahteva razmislek o željah, možnostih in slogu zasaditve.

Želja večine stanovalcev, ki imajo to srečo, da jim poleg notranje bivalne enote pripada tudi zunanji prostor (atrij, terasa ali balkon), je v toplem delu leta čim več časa preživeti na prostem.

Ureditev oziroma prenova balkona ali terase naj bosta izdelani skrbno, saj želimo polno izkoristiti potencial prostora. Poseg v nosilno konstrukcijo (armiranobetonsko ploščo) je pogostejši pri starejših stavbah, kjer balkoni velikokrat zamakajo ali pa se na tlaku pojavljajo razpoke. Sanacija je povezana z znatnimi stroški, ki znašajo tudi več kot 100 € na m2.

Kakovostni tlaki so nujni za zmanjšanje toplotnih mostov, preko katerih se poleti notranji prostori segrevajo, pozimi pa prihaja do velikih izgub. Ureditve tlakov in zunanje keramike so povezane z višjimi začetnimi stroški prenove, a na dolgi rok so prihranki in kakovost bivanja občutni.

Kako bi bil videti vaš sanjski kotiček na prostem?

Poiščite navdih in začnite z načrtovanjem.

Fotogalerija

1

 / 6

Poleg udobnih stolov in mize bi na balkon ali teraso umestili tudi rastline, se tam družili s prijatelji, morda celo gojili zelenjadnice in jagodičje. Urbano vrtnarjenje je trenutno v porastu v večini evropskih mest, saj tudi na terasah in balkonih lahko pridelamo kar nekaj sezonskih vrtnin. Še v jesenskih mesecih lahko posejemo motovilec, prezimno solato in špinačo, posadimo sadike radiča in blitve, peteršilj in druga trpežna zelišča.

Kombinacija zelišč in okrasnih rastlin v lesenem koritu z oporo za vzpenjavke.

Odvisno od velikosti zunanjega prostora lahko nanj namestimo več lesenih visokih gred, vertikalne zeliščne in zelenjavne stene ali zgolj nekaj korit. Kompleti za vertikalno gojenje zelenjave so primerni celo za manjše balkone, v vdolbine zasadimo solatnice, jagode in začimbnice, črpalka pa poskrbi za dovajanje hranilne raztopine h koreninam posamezne rastline. Za ta način gojenja so primerne solatnice, listnati ohrovt, blitva, odlično pa se na zeleni steni počutijo jagode.

Koristno lahko uporabimo tudi balkonske ograje. Izbor rastlin, ki so dovolj visoke za skrivanje pred pogledi, vključuje zelenjadnice, okrasne enoletnice, zelnate trajnice in lesnate rastline. Vzpenjavke preprosto zasadimo v korita, ki jih umestimo ob vznožje ograje, ter izdelamo oporo iz žičnate mreže, jeklenih žic ali konopljine vrvi.

Kapucinke se previsno spuščajo in lepo ozelenijo balkonske ograje.

Opore se odlično oprijemajo fižoli, kumare, jedilne buče in tudi okrasne kapucinke (Tropaeolum majus). Zadnje niso le lepe na pogled, pač pa uživamo njihove liste, popke, cvetove in seme, ki po okusu spominjajo na krešo.

Načrtovanje zasaditve z izborom rastlin je delo, ki se ga lahko lotimo že v zimskih mesecih, na papir zapišemo ideje, snujemo kombinacije rastlin in se spomladi lotimo dela. Če se čez nekaj let naveličamo gojenja zelenjadnic v koritih, v grede ali na zelene stene umestimo rastline z izrazito okrasno vrednostjo ali pa na prosto prestavimo sobne rastline v visečih košarah.

Opore na terasah popestrijo viseče sobne rastline.

Jesen je primeren čas za sajenje lesnatih popenjavk, med njimi so za terase odlična izbira okrasni sroboti (Clematis), vrtnice (Rosa), bršljan (Hedera), vinike (Parthenocissus) in manj znane vrste, na primer čokoladna akebija (Akebia quinata), plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris) in različne sorte japonskega kosteničevja (Lonicera japonica).

Z njimi lepo ozelenimo stene teras in balkonov, a pazimo, da rastline izberemo glede na lego. Vrtnice in sroboti na primer ne cvetijo obilno, če jih posadimo v popolno senco. Prav tako moramo pozorno izbrati substrat – ta naj bo zračen in obogaten z gnojili s počasnim sproščanjem. Lonce na dnu napolnimo z drenažno plastjo, ki omogoča stabilnost in tudi odcejanje odvečne vode, plast kamenja pa nato prekrijemo s filcem. Ta preprečuje izpiranje delcev substrata v drenažo.

Vrtnice in bršljan v kombinaciji ozelenjene vertikale.

Velikost prostora in tehnične specifike gradnje sta glavna omejitvena dejavnika pri načrtovanju ozelenitve teras in balkonov, ki pogosto nista v sozvočju z vsemi našimi zamislimi. Velikih dreves na večini stavb pač ni mogoče gojiti zaradi teže rastlin in tudi substrata, ki jim ga moramo zagotoviti za uspešno rast.

Nekatere rastline ne uspevajo na neposrednem soncu, druge zahtevajo globoka tla in veliko vlage. Odlično se na terasah počutijo japonski in pahljačasti javorji (Acer japonicum, Acer palmatum), šmarne hrušice (Amelanchier), dren cvetnik (Cornus kousa), japonski cercidifil (Cercidiphyllum japonicum), himalajske breze (Betula utilis), gaber (Carpinus betulus) ali trdoleske (Euonymus). Med vednozelenimi rastlinami izbiramo med številnimi sortami brinov (Juniperus), borov (Pinus), tis (Taxus), klekov (Thuja) in pacipres (Chamaecyparis).

Kompozitni materiali za tlakovanje so trpežni in enostavni za čiščenje.

Kakšen naj bo slog zunanje ureditve prostora?

Slog ureditve zunanjega prostora v večstanovanjski stavbi naj sledi izbrani opremi notranjosti in se obenem sklada s podobo zunanjosti objekta. Izbira udobnega zunanjega pohištva je velika, ključno je, da so materiali neobčutljivi in sposobni brez vidnih sprememb kljubovati vremenu. Odločimo se lahko za aluminij, umetna pletiva, kovino ali les, pri zadnjem pazimo na lesno vrsto in zaščito. Primerne so tropske vrste lesa, med njimi je najbolj znan tik, na voljo pa so tudi udobni ležalniki in drugo pohištvo iz lesa robinije, termično obdelane smrekovine ali sibirskega macesna. Za bolj rustikalen videz z lesom lahko prekrijemo tudi tla terase, trenutno so v modi kompoziti iz bambusa in plastičnih vlaken, ki so dolgo obstojni in na videz podobni lesu.

Nagradna igra je končana, nagrajenca bomo objavili v kratkem.