Petek, 4. 3. 2016, 12.54
7 let, 1 mesec
Veste, kaj pomeni napis J. J. Naglas sredi Ljubljane?
Dvonadstropna stavba nedaleč od Čevljarskega mosta in pravokotna na Breg še danes nosi napis J. J. Naglas. Velike črke so začetnice imena Jakoba Jožefa Naglasa (1818–1904), ki je leta 1847 ustanovil tovarno pohištva. Izdelovali so poštne vozove, opremljali tudi ladje, a svoj sloves so pridobili in si ga utrdili s pohištvom.
Od sredine 19. stoletja je namreč veljalo, da mora meščanska družina, ki da kaj nase, imeti vsaj kakšen kos pohištva s podpisom Naglas. To ni bil le odraz tega, da si to lahko privoščijo, temveč dokaz, da imajo dober okus in občutek za kakovost. Pri tem so podpirali tudi lokalno produkcijo in ustvarjalnost.
Tovarniški obrat se je tako ustavil, kompleksa pa v Trnovem ni več od leta 1984, ko so večino objektov podrli in so tam nastali stanovanjski bloki. Ostala je le še ena, danes propadajoča stavba.
Stavba, ki je ostala od nekdanje tovarne Naglas v Trnovem
Naglasovi so se tako za nekaj časa preselili na Kongresni trg, okoli leta 1915 pa so od baronice Lichtenber kupili baročno stavbo na Novem trgu 6, ki jo je zasnoval arhitekt Carlo Martinuzzi.
Notranjo opremo in pohištvo so med drugim izdelali za protokolarne objekte na Brionih, vilo Podrožnik, vilo Tartini, grad Strmol, vilo Bled. Za kralja in kraljico so opremili dvorec Brdo, v svoji knjigi še navaja Bogo Zupančič. Izdelali so notranjo opremo za Narodno banko v Beogradu in Nišu, Deželni dvorec (danes sedež ljubljanske univerze), nekatera ministrstva v Ljubljani.
Med naročniki je bila ljubljanska mestna hiša. Sprejemali so tudi naročila za opremljanje jaht in ladij, med drugim so delali tudi za nekatere arabske mogotce in etiopski dvor.
Pri njih se je na primer rad oglasil ljubljanski župan in pisatelj Ivan Tavčar. Heleni Ulrich, poročeni Naglas, po smrti moža Viktorja pa Bertl, je pisatelj v delu Cvetje v jeseni posvetil lik. Poimenoval ga je lepa gospa Helena. Nekaj kadrov istoimenskega filma so posneli prav pred njihovo stavbo na Novem trgu.
Naglasovi so prijateljevali tudi s skladateljem Gustavom Mahlerjem, ki je dirigiral v ljubljanski filharmoniji.