Sobota, 27. 4. 2019, 18.45
5 let, 7 mesecev
Zadnji hit, nad katerim se navdušujejo vrtnarji #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,46
2
Visoke grede so primerne za vse, ki jim primanjkuje naravnega prostora za vrtiček, imajo težave s sklanjanjem ali pa si preprosto želijo olajšati delo pri vrtnarjenju. V devetih korakih vam prikazujemo, kako izdelati popolno visoko gredo, s katero boste poskrbeli za optimalno rast pridelka.
Visoke grede imajo številne prednosti pred naravnim vrtom. Zaradi višine so vrtnine bolj izpostavljene soncu in manj dovzetne za škodljivce in voluharje. Ker razmere znotraj gredice lahko reguliramo sami, je zemlja toplejša, zračnejša in lažja, zato je posledično tudi bolj rodovitna.
Pravilno narejena visoka greda pa lahko ostane v enakem stanju do šest let, nato pa jo je dobro zamenjati. Večina gredic je narejena iz več slojev, predvsem zato, ker s spodnjimi sloji zagotovimo zaščito in izboljšamo drenažo.
Za izdelavo boste potrebovali:
- lesene deske,
- zaščitno mrežico,
- čepasto folijo,
- ovčjo volno,
- debele in tanke vejice,
- zeleno podlago za visoke grede,
- domač kompost,
- listje,
- raztrgan karton,
- kokosova vlakna,
- navadno in fino zemljo.
1. KORAK
Lesene deske sestavite skupaj v poljubno obliko in jo položite na betonsko podlago. Lesenih desk ne priporočamo postaviti neposredno na zemljo, saj bo les čez čas začel gniti in razpadati. Podlaga gredice naj bo trdna, trpežna in predvsem odporna na naraven teren.
V središče lahko namesto betonskih plošč postavite tudi večje kamne. S tem boste zagotovili odtekanje odvečne vode. Betonski del zaščitite z mrežico, da preprečite dostop voluharjem.
Notranje strani gredice obložite s čepasto folijo tako, da je s čepki obrnjena proti lesu. Tako pritrjena folija ščiti les pred pritiski zemlje in neposrednim gnitjem, obenem pa omogoča boljšo pretočnost zraka med deskami in folijo.
2. KORAK
Prvo debelejšo plast boste zagotovili z ovčjo volno. Neoprano položite na prej položeno zaščitno mrežico. Polaganje volne v notranjost ima številne pozitivne učinke.
Ta namreč deluje kot toplotna izolacija. Zaradi svoje vlakninske sestave dobro zadržuje in enakomerno razporeja vlago po gredici.
Volna je ravno tako bogat vir dušika, ki ga vrtnine še kako potrebujejo za dobro rast. Poleg tega lahko deluje kot naravna zaščita pred škodljivci in voluharji. Zaradi "neprijetnega" vonja jim vaša gredica ne bo zanimiva.
3. KORAK
Pri postavljanju visoke grede je izjemno pomembno, kako obogatimo njeno prst. Priporoča se, da zemljo za gredo obogatimo z naravnimi materiali, kot so veje, trava, odpadno listje in domači kompost, saj tako, kot volna, predstavljajo bogat vir dušika.
Z nanašanjem teh bomo poskrbeli za maksimalno bogatenje zemlje, zato bo ta rodovitnejša. Po sloju volne enakomerno razporedite veje različnih velikosti in debeline.
4. KORAK
Veje prekrijemo z zeleno podlago za visoke grede, ki je narejena iz naravnih mineralnih vlaken. Ker podlaga dobro zadržuje vodo, hkrati pa preprečuje uhajanje hranilnih snovi, pogosto zalivanje gredice ne bo potrebno.
Vse snovi se namreč ujamejo med vlakna, posajene vrtnine pa lahko hranilne snovi iz zemlje črpajo postopoma. Na tej točki svetujemo, da svojo gredico prvič dobro zalijete, preden boste nadaljevali z ostalimi sloji.
5. KORAK
Sledi nanašanje 15-centimetrskega sloja navadne zemlje. Na to potem natrosite še vsaj enak sloj domačega komposta.
Domač kompost je izvrstno naravno organsko gnojilo, ki nastane s pomočjo mikroorganizmov, bakterij, gliv in deževnikov, ter je dobrodošel na vsakem vrtu.
Izdelamo ga lahko iz vseh vrst organskih odpadkov, kot so listje, cvetje, zdravi ostanki rastlin z vrta, pokošena trava, stara zemlja in pepel, ki nastane ob gorenju drv.
Vanj lahko odvržete tudi vsi organske odpadke iz gospodinjstva, kot so sadni in zelenjavni odpadki, kavna usedlina, čajni filtri, jajčne lupine in papirnate brisačke.
6. KORAK
Preden nadaljujete s slamo, lahko plast zemlje in komposta po želji zalijete, vendar samo toliko, da bo tekstura vlažna in ne premočena.
Nato v gredico nanesite 15 centimetrov suhe slame. Enakomerno jo razporedite po površini. Slamo v nadaljevanju prekrijte z raztrganim kartonom, pri čemer ni treba ohranjati debeline 15 centimetrov.
Kartona naj bo ravno toliko, da zadostite potrebam po organskem materialu. Po želji ga lahko predhodno namočite, da bo vlažen.
Odlično bi bilo, če bi v kartonasto plast odvrgli še kakšnega deževnika, saj bo ta pomagal pri razgradnji organskega materiala.
7. KORAK
Po kartonu sledi 15-centimetrska plast odpadlega listja. Je naravni material, ki izboljša rodovitnost. Poleg tega obnavlja sestavo zemlje, pomaga tudi pri vzpostavljanju pH-ravnotežja, izboljša in poveča številko mikrobov, ima pa tudi izjemno sposobnost zadrževanja vode, zato bo dlje časa ohranjal vlažnost gredice.
Iz odpadlega listja lahko naredite tudi mulč, ki bo koristil zemlji gredice in vrtninam. Izdelate ga lahko iz pobranega listja.
8. KORAK
Nato položite kokosova vlakna, ki veljajo za obnovljivo surovino.
Ker delujejo kot dobra drenaža, jih je primerno uporabiti za uravnavanje vlage. Zaradi svoje rahle teksture in vlažnosti so zato odličen naravni material, ki bo izboljšal kakovost vrtne gredice.
Kokosova vlakna so še posebno primerna za privržence biološkega vrtnarjenja, ki za rast svojih vrtnin ne želijo uporabljati umetnih gnojil in ostalih kemičnih dodatkov.
Poleg tega kokosova vlakna zavirajo rast plevela, zato ni bojazni, da bi se v vašo gredico "vsilile" druge rastline.
9. KORAK
Sledi še nanašanje zadnjega sloja fine zemlje. Enakomerno jo razporedite in zrahljajte tako, da bo zračna. Za konec pa nanesite še mineralne "kosmiče" za bogatenje zemlje.
Po končanem nanašanju slojev lahko posadite svoje vrtnine. Pozorni bodite na to, da so semena, ki jih boste posadili, zdrava in primerna za saditev.
Če niste prepričani o zdravju semen, predlagamo trik s kaljenjem.
Semena včasih težko vzklijejo, razlogi za to pa so lahko različni. Kdaj pozabimo pogledati rok njihove uporabe, nekatera so uničena ali nezdrava, a tega ne opazimo, spet druga so preprosto preslaba, da bi lahko iz njih karkoli uspelo zrasti.
Čeprav ne moremo vplivati na kakovost semen, pa lahko s preprostim trikom pospešimo in izboljšamo pogoje njihove kalitve. Pred samo zasaditvijo semen v lonček jih ovijte v moker toaletni papir ali kuhinjske papirnate brisačke in jih za 24 do 48 ur položite v plastično vrečko z zadrgo. Pustite jih stati na toplem mestu. Naslednji dan poglejte, ali je bila kalitev uspešna.
Za zdravo gredico
Čeprav z različnimi sloji v notranjosti gredice poskrbimo za njeno zaščito, je potrebno enako storiti tudi za zunanji leseni del.
Zunanjost gredice premažite z naravnim zaščitnim slojem za les. S tem ga obvarujete pred zunanjimi podnebnimi vplivi.
2