Zakaj cene umetnin dosegajo tako vrtoglave cene in kdo jih kupuje?

Trg umetnin dobiva vedno bolj pomenljivo podobo. V teh dneh je v newyorških dražbenih hišah bilo ali pa še bo prodanih kar nekaj impresionističnih, modernističnih in sodobnih umetniških del, v skupni vrednosti 2 milijardi evrov, slabo polovico samo pri dražbeni hiši Sotheby's, poroča Wall Street Journal, kjer razlog za vedno bolj vrtoglave cene umetnin vidijo tudi v prihodu novih bogatašev iz tujine, predvsem iz Kitajske in Bližnjega vzhoda.

Trg umetnin kljub svetovni krizi ne stagnira, temveč podira rekorde. Samo za primerjavo, Picassovo delo Alžirke (verzija 0), ki so ga ta teden prodali za 160 milijonov evrov, je pred 18 leti stalo 28 milijonov evrov, kar je bilo takrat blizu rekordnega zneska, ki so ga iztržili za Picassa. Kot poroča Wall Street Journal, se dela, ki so nekoč že iztržila rekordno visoke zneske, na naslednjih dražbah odrežejo bolje, visoka cena enega dela pa vpliva na ceno drugih del istega avtorja.

Omejena ponudba in vedno več bogatašev A kot je za New York Times zapisal Neil Irwin, astronomske cene umetnin bolj kot o tem, kako kot družba cenimo umetnost, govorijo o vedno večji globalni neenakosti. Irwin tako s predpostavko, da nihče za umetnino ne bi zapravil več kot odstotek svojega premoženja, izračuna, da je bilo leta 1997, ko so bile Picassove Alžirke prvič na prodaj, ljudi oziroma družin s tako velikim premoženjem le okoli 12, letos, ko so sliko prodali za 160 milijonov evrov, je potencialnih kupcev približno 50, torej štirikrat več.

Ker je ponudba umetniških del avtorjev, ki dosegajo najvišje zneske, torej Gaugina, Cezanna, Picassa in drugih, fiksna, povečuje pa se število potencialnih kupcev, temu sledijo tudi cene. Kdo je kupil Alžirke, sicer še ni znano, saj kupci praviloma ostajajo anonimni, prav tako ni nujno, da gre za ljubitelje umetnosti, saj se drage umetnine pogosto uporabljajo za pranje denarja in utajevanje davkov.

Med znanimi kupci ustanoviteljica kazina in menedžer hedge skladov O kupcih tako vemo bolj malo. Znano je na primer, da je triptih Francisa Bacona, na katerem je upodobil Luciana Freuda, kupila Elaine Wynn, soustanoviteljica kazinojev Wynn, ki je z možem nekoč v lasti imela Picassovo delo Sanje. Tega sta pred dvema letoma prodala Stevenu A. Cohenu za 140 milijonov evrov, milijarderju, menedžerju hedge skladov in po Forbesu 106. najbogatejšemu človeku na svetu. Ta je leta 2006 kupil tudi Ženske III Willema de Kooniga, in sicer za 144 milijonov evrov, in dokazal, da so milijarderji za umetnine pripravljeni plačati tudi več kot odstotek svojega premoženja.

Med lastniki najdražjih slik na svetu naj bi bili tudi člani katarske kraljeve družine, ki naj bi leta 2011 za 222 milijonov evrov kupila Cezannove Igralce kart, kupec iz Katarja pa naj bi februarja letos kupil Gauginovo Nafea Faa Ipoipo (Kdaj se boš poročila?), ki so jo prodali za 267 milijonov evrov in velja za najdražjo prodano sliko sploh.