Na Ljubljana festivalu orkester Gewandhaus Leipzig

V četrtek ob 20. uri pa Beethovnovo Simfonijo št. 9.

Značilnosti orkestra Gewandhaus, ki jih ni možno preslišati, so posebna zvočna barva, virtuozna prožnost in veselje do igranja, ki so združeni z resnim odnosom do muziciranja. Orkester je na ljubljanskem poletnem festivalu prvič gostoval leta 1977, ko je pod taktirko Gerta Bahnerja izvedel dela Glucka, Vogla, Mozarta in Haydna. Tokratna koncerta bosta prva dogodka v prenovljeni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so sporočili s Festivala Ljubljana.

Milančan Riccardo Chailly je šef dirigent orkestra Gewandhaus od septembra 2005. V osmih letih je dal ansamblu neizbrisen zvočni pečat. Prej je bil šef dirigent orkestra Concertgebouw iz Amsterdama in glavni gostujoči dirigent Londonskega filharmoničnega orkestra ter šef dirigent Radijskega simfoničnega orkestra iz Berlina. Danes velja za enega najbolj cenjenih in iskanih svetovnih dirigentov.

Mahlerjeva Simfonija št. 9 velja za zadnjo simfonijo, ki jo je skladatelj ustvaril pred smrtjo. Dirigent Herbert von Karajan jo je označil kot "glasbo, ki prihaja z drugega sveta, iz večnosti", po prepričanju dirigenta Otta Klempererja pa gre za Mahlerjev največji dosežek.

V četrtek, ko bo na vrsti Beethovnova Simfonijo št. 9., se bodo orkestru v Cankarjevem domu na odru pridružili zbor Dunajskega pevskega društva, sopranistka Luba Organašova, mezzosopranistka Gerhild Romberger, tenorist Roberto Sacca in basist Rene Pape.

Dunajsko pevsko društvo je leta 1812 ustanovila Družba prijateljev glasbe z Dunaja. Krstne izvedbe svojih del so mu radi prepuščali najuglednejši skladatelji, kot so Brahms, Bruckner, Mahler in drugi. Čeprav je zbor ljubiteljski, mu je uspelo vselej ohraniti vrhunskost. Samo s Herbertom von Karajanom so priredili 250 koncertov v Evropi, ZDA in na Japonskem. Zbor od leta 1991 vodi Johannes Prinz.

Beethoven je svojo simfonijo končal leta 1824, danes pa velja za eno najbolj poznanih del iz svetovne zakladnice klasične glasbe. Skladatelj je v zadnjem stavku poleg orkestra uporabil še zbor in štiri soliste, odločil pa se je za besedilo Schillerjeve pesmi An die Freude. Leta 1985 so glavno temo tega stavka določili za evropsko himno.