Bohemian Rhapsody igričarskih filmov

A najprej se vrnimo dva kroga nazaj. Gran Turismo je eden najbolj priljubljenih in priznanih simulatorjev dirkanja in najbolje prodajana franšiza iger za Sony PlayStation. Vendar to ni film o igri, temveč z resničnimi dogodki navdihnjena biografija Janna Mardenborougha, mojstra igre Gran Turismo, ki je skozi Nissanov vadbeni program uspešno napredoval v profesionalnega dirkača. In tudi kaskaderja, saj je bil v tem filmu kaskaderski dvojnik mladega Archieja Madekweja, ki ga upodobi. Gran Turismo tako vzame najbolj atraktiven vidik igre – dirkanje – in ga na platnu iz virtualne izkušnje preslika v resnično, vse to pa poveže s človeško zgodbo, s katero se ni težko poistovetiti. Ta koncept pusti konkurenco v vzvratnem ogledalu.

Poglejte napovednik:

Nepričakovani junak

Film se začne z razlago zasnove igre Gran Turismo, ki jo je ustvaril japonski producent videoiger Kazunori Yamauchi z željo, da bi na konzole prinesel čim bolj pristno izkušnjo (hitre) vožnje z avtomobili. S tem film v nekaj atraktivno posnetih kadrih prikaže osnovni "gušt" te igre, tako da lažje razumemo mladega Janna, ki ga starši prepričujejo, naj gre študirat, namesto da je cele dneve pred zaslonom. To se spremeni, ko prejme povabilo na elitno virtualno tekmovanje v GT, na katerem prvo mesto prinese možnost udeležbe na Nissan GT Academy. To je poseben program, ki ga je zasnoval Nissanov tržnik v podobi Orlanda Blooma, da bi najboljše igralce Gran Turisma preizkusili v urjenju za prave dirkače. Jann seveda zmaga in se udeleži napornega treninga v Silverstonu.

Posnetki dirkanja v filmu Gran Turismo so akcijski in napeti, pri čemer realnost dejanskih dirk nadgradijo z detajli iz iger. Foto: Con Film

Na tej točki film preklopi iz socialne drame, postavljene v Wales, v film treninga in tekmovanja na izločanje, v katerem zagamani trener in nekdanji dirkač Jack Salter (David Harbour) stori vse, da bi fantje in dekleta med izbranci napredovali v potrebnih psihofizičnih zmogljivostih ali pa odšli domov. Jann seveda ponovno zmaga in naslednji del filma je posvečen dirkaškim tekmovanjem, na katerih se mora Jann spoprijeti s sovražno nastrojenimi dirkači in mehaniki, ki menijo, da igralec (oz. gejmer, kot je "prevedeno" v filmu) nima kaj iskati na pisti. Vse seveda vodi k zadnji veliki dirki, 24 uram Le Mansa, ko je vse na kocki in mora Jann pokazati, iz kakšnega testa je.

Boemska biografija

Čeprav je zgoraj opisana zgodba filma podana kot biografija, je resničnost seveda precej drugačna. Vsaj v skoraj vseh podrobnostih. Tako recimo Nissan GT Academy ni bil zgolj dirkaški trening, temveč dokumentarna serija z elementi resničnostnega šova, ki je bila na sporedu med letoma 2008 in 2016, a v filmu ni televizijskih kamer. Nadalje Jann ni bil zmagovalec prve generacije, temveč tretje. In čeprav je dirkal na Le Mansu, je to dirko dve leti pred njim že osvojil zmagovalec prve generacije Nissanove akademijeGT. Nasploh se je večina resničnih dogodkov odvila v več letih, ne mesecih, kot prikaže film. Lik Jacka Salterja ni obstajal, lik Nissanovega tržnika pa je tako spremenjen, da mora imeti drugo ime.

Valižanski dirkač Jann Mardenborough (levo) je v filmu sodeloval kot kaskader za vožnje Archieja Madekweja (desno, za volanom), ki Mardenborougha upodobi v filmu. Foto: Con Film

Točno takih kritik je bil deležen tudi dobitnik štirih oskarjev Bohemian Rhapsody, saj je povsem spremenil ključne elemente življenjske poti Freddyja Mercuryja, da je bolje ujel ritem njegove glasbe. Podobno je pri Gran Turismu, le da ta lovi ritem dirkanja z avtomobili. In rezultat je skorajda boljši kot pri glasbenem filmu – sploh za tiste, ki obožujejo motošport in/ali dirkaške simulacije. Res je, da so prav ti gledalci pogosto tudi najbolj pozorni na podrobnosti pri avtomobilih, motorjih in pistah, kjer si film vzame nekaj svobode (po mesecih urjenja in dirkanja z avtomobili razreda GT3 čez noč presedla na prototip drugega razreda?), a to so lahko debate za po ogledu filma. Med samo akcijo jih bodo prevzeli podobe na platnu in odličen zvok.

Igralec med režiserji

Gran Turismo je režiral Neill Blomkamp, ki je zaslovel s filmom o stiku z vesoljci – in precej neposredno metaforo za apartheid – Okrožje 9. Čeprav imajo vsi trije njegovi predhodni celovečerci močno družbenokritično noto, je novi film osredotočen na proslavljanje veselja do dirkaških iger. Blomkamp je namreč tudi sam igričarski navdušenec in sodeluje pri razvoju iger, poleg tega je nekoč priznal, da so ga nad filmom navdušili kultni promocijski kratki filmi za BMW s Clivom Ownom iz leta 2001. Tako je na papirju precej idealen za predelavo Gran Turisma, kar se izkaže tudi v praksi.

Ekipa udeležencev Nissan GT Academy, ki se po več mesecih treninga podajajo v finalno dirko urjenja za mesto v dirkalni ekipi Nissan Nismo. Foto: Con Film

Blomkampove podobe dirkanja so dinamične ter na platno prenesejo občutek hitrosti in nevarnosti, hkrati pa izkažejo pozornost na detajle iz iger, ki nadgradijo resnično življenje. Najbolj izstopajoči so seveda virtualni "prehodi" med avtomobilom in igro, ki gledalca spustijo v Jannov svet, neposredno iz iger preneseni pa so tudi številni posnetki jesenskega listja, ki ga drveči avtomobili dvigujejo v skoraj vsakem krogu vsake dirke, saj bi jih s prave piste zaradi varnosti seveda nemudoma odstranili. S takimi prijemi Blomkampu ne uspe ustvariti zgolj filma z navdušujočimi posnetki hitrih avtomobilov, temveč prenese vanj tudi številne elemente dirkaških iger.

Težave z motorjem

Blomkamp se odlično obnese v vlogi režiserja filma, ki temelji na videoigri, tudi zaradi svoje nesubtilnosti in prepoznavanja komercialnih interesov. Tako je na primer v dirkaških igrah uporaba blagovnih znamk cenjena, saj nakazuje, da so avtomobili dovolj veristično preneseni, da je njihov izdelovalec potrdil uporabo znamk, oglasi okrog dirkališč pa so tako ali tako del pričakovane scene. Posledično je tudi film pogosto nič kaj skrit oglas za PlayStation in Nissan, ki imata logotipe v skoraj vsakem kadru, a režiser znamčenje izkoristi tudi kot pripovedni element. Ko na primer predstavi Jacka Salterja, ta popravlja dirkalni avtomobil zlate barve, katerega sponzor je proizvajalec šampanjca Moët & Chandon, medtem ko na vokmanu (kasetarju) posluša Black Sabbath. Protislovje je bilo redko prikazano učinkoviteje.

Film Gran Turismo v vzvratnem ogledalu opazuje druge igre, ki temeljijo na dirkaških in podobnih videoigrah. Predvsem obupen Need for Speed. Foto: Con Film

Težava nastopi, ko uporaba teh znamk prebija čustvene prizore, saj razvrednoti prikazano doživetje, to pa se ne zgodi samo enkrat. Še večji problem je, da so se režiser in scenaristi odločili uporabiti enak odnos do resničnih tragičnih dogodkov, ki so resda prikazani realistično, a so namenjeni izgradnji likov in napredovanju zgodbe, čeprav to ne sledi dejanskemu toku dogodkov in izrablja žrtve teh dogodkov.

Ali je film Gran Turismo vreden ogleda?

Gran Turismo ni zgolj še en igričarski film, temveč je lepo posneta biografija, polna napetih in krasno posnetih dirkaških kadrov. Čeprav napovednik ne obeta, film zgradi like, za katere je gledalcu mar, kljub predvidljivosti razplet ponudi nekaj presenetljivih preobratov in veliko humorja, predvsem pa dirkanje in igričarstvo prikaže v neverjetno atraktivnih podobah, ki navdušencev ne bodo pustile ravnodušnih.

Gran Turismo

Režija: Neil Blomkamp
Igrajo: Archie Madekwe, Orlando Bloom, David Harbour, Djimon Hounsou, Geri Halliwell-Horner
Žanr: akcijska biografija
Dolžina: 135 minut

Preberite še: