Nedelja, 6. 4. 2025, 4.00
3 tedne
Intervju
David Garrett: Občinstvo bo poznalo vsako skladbo na odru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
David Garrett bo v Ljubljani nastopil 23. aprila in predstavil novi album Millennium Symphony.
Nemški klasični in crossover violinist David Garrett bo 23. aprila s svojim novim albumom Millennium Symphony v okviru evropske turneje nastopil tudi v ljubljanskih Stožicah. V Sloveniji se sicer ne bo mudil prvič, saj je pri nas pred leti že nastopil, a časa za ogled znamenitosti mu takrat zaradi zasedenosti ni uspelo najti. Mu bo uspelo ob tokratnem obisku? Pred svojim koncertom je v pogovoru za Siol.net med drugim povedal, s katerim svetovno znanim umetnikom bi si želel sodelovati v prihodnosti.
44-letni nemški glasbenik David Garrett (s pravim imenom David Christian Bongartz) se je rodil 4. septembra 1980 v Aachnu v Nemčiji. Na violino, ki jo je oče sicer kupil njegovemu bratu, je začel igrati že pri štirih letih. Že pri sedmih je začel študij violine na konservatoriju za glasbo v Lübecku, pri dvanajstih pa je začel sodelovati s priznano poljsko violinistko Ido Haendel. Pri sedemnajstih je Garrett že po enem semestru zapustil Royal College of Music v Londonu, kasneje pa se je izobraževal tudi na zasebni glasbeni ustanovi Juilliard School, kjer je leta 2004 pod mentorstvom svetovno znanega violinista Itzhaka Perlmana tudi diplomiral. Svojo prvo Stradivarijevo violino je Garrett iz rok nemškega predsednika Richarda von Weizsäckerja, potem ko je zanj nastopil, prejel že pri 11 letih.
Na albumu Millennium Symphony je Garrett reinterpretiral največje pop pesmi zadnjih 25 let, vključno z velikimi uspešnicami Taylor Swift, Rihanne, Eda Sheerana, The Weeknda, Davida Guette in drugih mednarodnih zvezd.
Kdaj ste se začeli zanimati za združevanje klasične glasbe z rock in pop zvrstmi? Kaj je navdihnilo to vašo fuzijo?
V New Yorku sem študiral na zelo raznoliko usmerjenem kolidžu, saj se na njem izobražuje veliko plesalcev, glasbenikov in tudi igralcev. Jasno je, da vsi niso poslušali le klasične glasbe. Moj okus je tudi zato v glasbenem smislu postal zelo raznolik, kar je pomagalo mojemu zanimanju in moji radovednosti, da sem ju razširil in bil navdušen tudi nad področjem drugih glasbenih žanrov. Zame je bilo nekaj naravnega, da kot sodobni glasbenik svojemu repertoarju klasične glasbe dodam modernejše zvrsti.
Najraje igra dela Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Čajkovskega, Brahmsa in drugih.
Kaj je po vašem mnenju največji izziv pri izvajanju rock ali pop glasbe z violino?
Mislim, da moraš stvari preprosti delati dobro in z integriteto. Stvari morajo zveneti prav. Del tega je tudi to, da neki žanr odkrivaš dlje časa in se v njem počutiš vedno bolj udobno. Ne pa, da to delaš zgolj zato, ker bi rad poskusil nekaj novega. Kot glasbenik moraš biti zelo vpet v glasbo, ki jo ustvarjaš. To zelo pomaga.
Poleg igranja na violino je treba imeti širšo glasbeno izobrazbo, ki gre prek tega. Recimo študirati kompozicijo in se učiti, kako se komponira ne le klasična glasba. Treba je poznati tudi strukturo preostalih glasbenih del. Pri lažjem ustvarjanju, poustvarjanju, aranžiranju in prilagajanju glasbe nam pomaga, da glasbo poslušamo bolj natančno. Kot glasbeniku mi pridobivanje znanja pomaga postajati vedno boljši.
Nastopali ste v nekaterih najuglednejših koncertnih dvoranah na svetu. Imate najljubše prizorišče ali nepozaben nastop, ki izstopa?
Da, zelo uživam v Royal Albert Hallu v Londonu, ki je zame ena najboljših dvoran na svetu. Vizualno je spektakularna. Rad imam tudi manjša prizorišča, Théâtre des Champs-Élysées v Parizu je čudovito prizorišče. Všeč mi je tudi malce bolj moderna, a neverjetna Berlinska filharmonija. Tudi v Italiji imajo čudovita prizorišča. Zelo lepa je arena v Veroni, kjer mi je bilo prijetno nastopati.
Nemški virtuoz se zelo veseli ponovnega nastopa v Sloveniji.
Katere skladatelje oziroma dela klasične glasbe kot violinist najraje igrate?
Zagotovo bi začel z Johannom Sebastianom Bachom, Ludwigom van Beethovnom, Wolfgangom Amadeusom Mozartom. Zelo rad imam tudi romantično glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in Johannesa Brahmsa. Sem tudi zelo velik oboževalec Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova. Sicer ni napisal veliko del za violino, a imam zelo rad njegovo glasbo.
V Sloveniji ste v preteklosti že nastopili. Kakšne vtise ste odnesli takrat?
Ko koncertiram, običajno nimam veliko časa, da bi si ogledal turistične znamenitosti. Vem, da sem se v Ljubljani že ustavil, pred zelo zelo dolgo časa sem s simfoničnim orkestrom izvajal Sibeliusov koncert. Pred nekaj leti sem nastopal tudi s crossover programom v okviru albuma Explosive, a od tega je že okoli sedem ali osem let, tako da je minilo že kar nekaj časa, odkar sem bil nazadnje pri vas. Zelo se veselim ponovnega nastopa v Sloveniji.
"Verjetno bi se mi zmešalo, če bi program prilagajal vsaki državi posebej."
Ali boste morda za slovensko občinstvo pripravili kakšne nove priredbe na violini, ki bodo vključevale tudi slovensko glasbo?
Verjetno bi se mi zmešalo, če bi program prilagajal vsaki državi posebej, saj igramo več dni zapored. En dan imamo koncert v Sloveniji, že čez dva dni nas čaka koncert na Madžarskem in tako naprej. Urnik je zelo zahteven. Koncertni program vsebuje najbolj znane pop in rock skladbe zadnjih dvajsetih let. Ker gre za izbor najbolj znanih skladb iz sveta popularne glasbe zadnjih dvajsetih let, sem prepričan, da bo občinstvo poznalo vsako skladbo na odru.
Kdo je med odraščanjem glasbeno najbolj vplival na vas? Ali morda vpliva še danes?
Ker imam klasično izobrazbo, vam bom naštel nekaj imen klasičnih glasbenikov, ki so mi pomagali, da sem pri igranju violine postal zelo dober. To so poljska violinistka Ida Haendel, s katero sem v otroštvu sodeloval veliko let, Yehudi Menuhin, ki je eden najbolj prepoznavnih violinistov, pa tudi Isaac Stern. Iz obdobja na Juilliard School pa bi izpostavil sodelovanje z Itzhakom Perlmanom, ki ostaja živa legenda na violini.
Če ne bi bil profesionalni glasbenik, bi verjetno počel nekaj s strastjo in veliko energije, ugotavlja Garrett.
Če bi lahko sodelovali s katerimkoli umetnikom, iz preteklosti ali sedanjosti, kdo bi to bil in zakaj?
Obožujem Hansa Zimmerja, vsekakor bi z veseljem sodeloval z njim. Iz sveta rocka sem velik oboževalec Princea, ki je bil vedno na vrhu moje lestvice tudi zato, ker je vsestranski in vrhunski glasbenik. Omenil bi tudi Jacka Whita iz dueta White Stripes, ki je tehnično zelo izpiljen, a hkrati preprost. Všeč mi je ta kombinacija.
Od umetnikov iz preteklosti bi se na mojem seznamu znašla W. A. Mozart in Niccolo Paganini.
Kaj mislite, da bi počeli v življenju, če ne bi bili glasbenik?
Sem precej obsesivna oseba in verjetno bi počel nekaj s strastjo in veliko energije. Ne vem, nikoli nisem razmišljal o tem. Verjetno bi se odločil za ekonomijo ali pa bi bil odvetnik. Razmišljam precej kreativno, ne obupam, zato bi bila odločitev za odvetniški poklic verjetno primerna.
"Obožujem Hansa Zimmerja, vsekakor bi rad sodeloval z njim."
Kaj lahko vaši oboževalci pričakujejo od vas v prihodnjih nekaj letih? Ali pripravljate kakšne projekte, nad katerimi ste še posebej navdušeni?
Ker sem pred kratkim izdal album, bomo v prihodnjem letu z Millenium Symphony koncertirali na turneji. Za tem se bom spet posvetil snemanju ter kot vedno poskušal obdržati ravnotežje med klasičnimi in crossover projekti. Pri naslednjem projektu se zato spet nagibam h klasični glasbi.
Preberite še:
