Glasbilo, ki ga profesionalno igra le kakšnih deset ljudi #intervju

Dorit Chrysler bo na tridnevnem festivalu Ment, ki temelji na predstavitvi svežih izvajalcev iz Evrope in širšega okolja, sodelovala s koncertom, predavanjem in delavnico. Glasbeni dogodki, ki jih spremlja tudi konferenca o kreativni in glasbeni industriji, potekajo med 31. januarjem in 2. februarjem na 13 različnih prizoriščih v Ljubljani. Med njimi so Kino Šiška, ki je tudi organizator Menta, M Hotel, Gala Hala, Channel Zero, Menza pri koritu, Klub Gromka, Orto Bar, Stara mestna elektrarna, Kinoteka, Klub K4, DobraVaga, Slovenski etnografski muzej in Galerija Kapelica.

Skladateljica, producentka in pevka ter ena redkih virtuozinj na tereminu, ki jo svetovni mediji opisujejo v presežnikih, v svojem ustvarjanju stopa v različne žanre, od popa in elektronike do klasične in filmske glasbe. V preteklosti je nastopala s Simfoničnim orkestrom iz San Francisca, v švicarskem CERN in na različnih festivalih. Njena glasba se pojavlja tudi v filmih in televizijskih serijah, med drugim v Kraljestvu režiserja Larsa von Trierja.

Te dni se glasbenica mudi v Avstriji, kjer piše glasbo za avstrijsko-nemško televizijsko serijo, o kateri pa še ne sme povedati kaj več. Pravi, da se, vsaj kolikor je njej znano za območje Avstrije, v takšni vlogi pri tako velikem projektu prvič pojavlja ženska.

Dorit Chrysler je tudi ustanoviteljica društva NY Theremin Society in prve šole teremina za otroke. Veliko sodeluje in nastopa z drugimi umetniki, kot so Cluster, Trentemøller, Elliot Sharp, Chicks on Speed, Faust, Marilyn Manson, Lee Hazlewood in Adult. Za povezovanja z drugimi umetniki pravi, da so zelo zdrava in jih ima zelo rada, saj te odpeljejo v prostore, kamor sam ne bi šel.

Dorit Chrysler poudarja, da je igranje na elektronsko glasbilo teremin precej fizično, čeprav je to hkrati vmesnik, ki se ga za nastajanje zvokov ne dotikamo. "V času glasbe s prenosnih računalnikov, ko ljudje sedijo in nanj pritiskajo gumbe, je to še toliko bolj zanimivo. Tudi pri tem gre za elektronsko glasbo, ampak najbolj fizično." Elektronsko glasbilo je leta 1926 patentiral Rus Léon Theremin, njegova posebnost je v tem, da je najverjetneje edino elektronsko glasbilo, ki se ga igra brez dotika. Foto: Arhiv Dorit Chrysler

Trenutno ste v Avstriji, kjer ustvarjate glasbo za televizijsko serijo, kar pa ni prvič. Med drugim ste s svojim delom sodelovali tudi v Kraljestvu režiserja Larsa von Trierja.

V preteklosti so mojo glasbo že uporabili za televizijske serije ali filme, a zdaj je prvič, da jo v celoti pišem prav za ta projekt.

V seriji Kraljestvo so za neki resnično grd prizor uporabili eno od mojih ljubkih pesmi Spring Breeze.

Z Larsom von Trierjem niste sodelovali neposredno?

Pred leti sva se le enkrat srečala na sestanku v zvezi z uporabo dela moje glasbe v seriji. Ko pišeš celotno glasbo za film, imaš resničen stik z režiserjem, drugače pa je, ko uporabijo le del tvoje glasbe.

Kako se je vaša zgodba z glasbilom teremin začela?

Eden mojih dobrih prijateljev v New Yorku, kjer živim že 30 let, ga je imel doma na popravilu. Takrat sem, čeprav sem študirala muzikologijo, teremin videla prvič. Bil mi je takoj zanimiv, tudi s stališča moje stroke, ker ima drugačen vmesnik od tradicionalnih glasbil.

V primerjavi s preostalimi je to tudi zelo mlado glasbilo, ki nikoli ni dobilo svojega pravega glasu in potrditve. Uporabljali so ga samo v neustvarjalnih in retro načinih. Zaradi tega sem sama želela prispevati k njegovemu vstopu v popularno, klasično in sodobno glasbo.

V zadnjih letih je vse več dobrih tereministov, vedno pogosteje se pojavlja tudi v popularni glasbi, čeprav se je zanj še vedno treba zavzemati. Gre za lepo in zelo ekspresivno glasbilo, ki me je takoj navdušilo.

Zakaj ni tako vidno prisoten v glasbenem svetu?

Gre za dolgo zgodbo, razlogov za njegovo spregledanost pa je več. Vsi preostali inštrumenti, na primer pihalni in drugi, imajo vmesnike, ki so stari že tisočletje in so jih uporabljali že v daljni preteklosti.

Produkcija zvoka pri tereminu je popolnoma drugačna. Gre za inštrument, ki se ga ne dotikaš, zvok pa nastaja prek elektromagnetnega polja. Prav zaradi te svoje posebnosti je za njegovo sprejetost potrebnega več časa.

Drug problem je, da ga je zelo težko igrati, velja za enega najtežjih inštrumentov. V nasprotju z drugimi lahko na njem z največjo lahkoto povzročite grozljive zvoke. Veliko ljudi celo misli, da na njem ni mogoče doseči normalnih zvokov, le neprijetne, in zato ga niti ne jemljejo resno.

Prav zaradi pomanjkanja virtuozov, ki bi glasbilo uspešno vpeljali v različne glasbene žanre, se mi zdi nujno širiti znanje s tega področja, s tem ciljem pa sem ustanovila tudi šolo. Foto: Arhiv Dorit Chrysler

Ko je teremin prvič vstopil v množično produkcijo, je bilo to tik pred recesijo v prvi polovici prejšnjega stoletja. Precej drag inštrument se je tako pojavil ravno v času gospodarskega zloma. Proizvajalec je tako kmalu propadel, njegov izumitelj je zapustil državo, svet pa je za nekaj desetletij na teremin pozabil. Vse dokler ga ni ponovno odkril Hollywood in ga uporabil na svoj način.

Kako ste se ob pomanjkanju mentorjev zaradi okoliščin, ki jih opisujete, učili igranja inštrumenta?

Bila sem prepuščena sama sebi. Zame je bilo sicer to, da sem samouk, kot rokenrol in zato zadovoljujoče, saj sem na tak način lahko našla svoj glas. Takrat ni na tem področju obstajalo ne prav ne napačno, kot ženska pa sem, ker tega takrat ni nihče jemal resno, lahko našla zaslombo. Na ta način sem resnično lahko poiskala svojo unikatno in avtorsko barvo.

Je pa res, da se poznavanje teremina v zadnjem času izboljšuje. Obstaja nekaj tehnik, pristopov in platform.

Čeprav veliko uporabljam teremin, se nočem vezati le na eno glasbilo, čeprav to vsekakor potrebuje več pozornosti kot drugi in si jo tudi zasluži.

Teremin je edini (elektronski) inštrument, ki se ga med igranjem ne dotika.

Igranje na teremin je videti zelo dramatično. Veliko ljudi misli, da ga vlečem ali da je vse posneto vnaprej. Ko sem igrala v sinagogi v Beogradu, so ljudje rekli, da gre za hudičevo stvar.

Življenje tereminista ni dolgočasno (smeh, op. p.).

Včasih so odzivi ljudi zelo močni, saj mislijo, da zvok prihaja od drugod. Nekdo valovi z rokami po zraku, ob tem pa zaslišiš emocionalne zvoke. Inštrument tako pritegne tudi veliko ljudi, ki jih zanima duhovnost, čeprav gre pravzaprav za inštrument znanstvenikov. Izumil ga je astrofizik.

Prenesti osnove elektromagnetnega polja v glasbo - s to zamislijo je lahko na dan prišel le znanstvenik. Tako sem že in bom tudi v prihodnje veliko sodelovala s CERN, saj pospeševalnik temelji na enakem elektromagnetnem polju kot teremin. Inštrument ima tako močno povezavo z znanostjo, čeprav se v njegovo zvočnost potapljajo tudi ljudje s čisto nasprotne strani, torej spiritualnosti. Teremin spada kamorkoli in nikamor, prav to pa je njegova lepota. Zanj je treba ustvariti novo kategorijo.

Kakšnega odziva se še spomnite?

Enkrat je pravoslavni duhovnik proti inštrumentu držal križ, saj je trdil, da je hudičev. Zgodi se tudi, da se ljudje na začetku najprej smejejo, saj ne verjamejo, da resnično tako deluje. Močan čustven odziv ljudi, ki teremin vidijo prvič, je tudi, ko pravijo, da je vse skupaj videti, kot da gre za nekoga, ki izvaja čarovniške trike.

Igranje na teremin je zelo fizično.

Res je. To se mi zdi sploh v času glasbe s prenosnih računalnikov, ko ljudje sedijo in nanj pritiskajo gumbe, še toliko bolj zanimivo. Tudi pri tem gre za elektronsko glasbo, ampak najbolj fizično.

Ustanovili ste tudi šolo za otroke.

Otroci so praviloma bolj ustvarjalni na tem inštrumentu in so tudi boljši poslušalci. Rada bi oblikovala novo generacijo elektronskih glasbenikov, saj gre za področje, ki ni tako spoštovano kot klasična glasba. Prav tako tudi ni veliko izobraževanja za elektronsko glasbo, zaradi česar je pomembno, da to počnem.

Koliko teremenistov je danes po svetu, če je to mogoče reči?

To je zelo relativno. Lahko rečem, da na svetu ni več kot deset glasbenikov, ki od tega živijo, torej profesionalnih. Čeprav mi je nekdo iz podjetja Moog Music, ki proizvaja teremine, rekel, da gre za dobro prodajan inštrument. Prodajo jih na tisoče, veliko ljudi namreč fascinira, nad njim se navdušijo in začnejo z njim eksperimentirati, vendar nato ugotovijo, da ga je težko igrati tako kot kitaro ali violino. Mislijo, da je teremin lažje igrati, zato izgubijo voljo.

Vendar pa zanimanje zanj v zadnjih desetih letih kljub vsemu narašča. To opažam tudi v svojem poučevanju. Na mojih predavanjih oz. delavnicah so tako otroci kot odrasli, vendar pa je to, koliko dobrih in zanimivih glasbenikov bomo imeli na tem področju, drugo vprašanje. Ne obstaja še veliko virtuozov teremina.

Kaj bo na vašem koncertu lahko slišalo občinstvo na festivalu Ment v Ljubljani?

Igrala bom veliko svojih skladb, kar ob zvokih teremina vključuje tudi moje petje in klaviature. Ljudem želim na dogodku pokazati širok zvočni spekter, ki ga ta inštrument ponuja - od eksperimentalnega zvoka do rokenrola.