Deja Crnović

Sreda,
20. 5. 2015,
12.50

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Conchita Wurst Evrovizija Deezer ocenili smo

Sreda, 20. 5. 2015, 12.50

7 let, 1 mesec

Leto po zmagi Conchita Wurst predstavlja prvega otroka

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Lanska evrovizijska zmagovalka, ki je glasbeni spektakel letos pripeljala na Dunaj, je leto dni po zmagi izdala svoj glasbeni prvenec, album Conchita.

Conchita Wurst je po zmagi na Evroviziji s svojim nadaljnjim delovanjem, med drugim se je srečala z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom in pela pred Evropskim parlamentom, dokazala, da svojo vlogo ambasadorke različnosti jemlje zelo resno. Kot se za zmagovalko pevskega tekmovanja spodobi, pa je dovolj resna tudi pri glasbenem ustvarjanju.

Njen prvenec, za katerega si je vzela eno leto, je namreč precej več kot le zmagovalna skladba skupaj s skladbami za polnjenje prostora. Že z uvodno skladbo You Are Unstoppable Conchita začrta optimističen ton albuma, ki brez pretiranih zadržkov vključuje sodobne glasbene pop trende, občasno celo tako očitno, da v njih slišimo že znane napeve. You Are Unstoppable bi tako mirne vesti lahko prepevali tudi OneRepublic, Put That Fire Out zveni kot Hold Me Michaela Jacksona, Firestorm pa je seveda blizu skladbi Firework Katy Perry.

Poleg predvidljivih pop skladb, ki so za naše severne sosede sicer povsem korektne, ima Conchita na albumu tudi nekaj svetlih, šaljivih trenutkov. Na primer plesni refren v Colour Of Your Love, ta mimogrede govori o ljubezni, ki je kot prijateljski ogenj (za tiste, ki so gledali serijo Mladi zdravniki, ima izraz "friendly fire" seveda povsem drugačno konotacijo), ter kabaretsko Where Have All The Good Men Gone, v kateri Conchita potoži nad maminimi sinčki in nasploh slabo izbiro moških na spletnih zmenkarijah.

Zamujena priložnost albuma je zagotovo Conchitin glas, ki se mu ustvarjalci in ustvarjalke glasbe morda niso dovolj prilagodili, saj se Conchita preveč pogosto znajde v vokalnih situacijah, ki ji niso pisane na kožo, s tem pa albumu primanjkuje suverenosti, ki jo slišimo v Rise Like A Phoenix. Kljub temu je na albumu kopica potencialnih uspešnic, ki jih bodo z veseljem poslušali ljubitelji in ljubiteljice Evrovizije, kar pa je verjetno tudi glavni namen albuma.

Celoten album lahko poslušate na Deezerju: