Četrtek,
27. 3. 2014,
18.04

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 27. 3. 2014, 18.04

7 let, 2 meseca

OCENA FILMA: Nonstop

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Leti, leti, leti ... Liam Neeson! Turbulenten akcijski triler, ki vas bo 100 minut zabaval, takoj po ogledu pa za vedno izginil z vašega radarja.

Se spominjate misterioznega akcijskega trilerja Neznanec, v katerem je Liam Neeson igral moškega, ki mu ukradejo identiteto? Nonstop je Neznanec na letalu, le da tokrat neznanec ni Neeson, temveč morilec, ki na poletu med New Yorkom in Londonom pobija potnike. Skrivnostni šaljivec je celo tako drzen, da našemu junaku, zapitemu in potrtemu letalskemu zveznemu šerifu Billu Marksu, pošilja izsiljevalsko-preroška SMS-sporočila. V enem od prvih napove, da bo čez 20 minut nekdo na krovu letala umrl, če mu do takrat na račun ne nakažejo 150 milijonov dolarjev. To je šele začetek njunega dopisovanja. Ne glede na to, kaj je v SMS-sporočilih pisalo, sem iz njih razbral samo tri črke: LOL.

Oba trilerja, Neznanca in Nonstop, je režiral v Barceloni rojen Jaume Collet-Serra. Katalonec se znova izkaže v režiji akcijskih prizorov, pokaže pa tudi žilico za ustvarjanje napetosti. Njegov najnovejši film je dovolj nepredvidljiv, predvsem pa tako absurden, da me ni nikoli dolgočasil. Izjema so prizori z nadležnimi SMS-i, ki se nam v vsej svoji veličini izpisujejo na platnu in ob katerih sem se počutil, kot da bi strmel v zaslon ogromnega mobilnega telefona.

Eden od užitkov, ki ga ponuja ogled filma, je prav ugibanje o identiteti morilca. Megaum, ki se je spomnil pretkanega načrta, bi bil lahko kdorkoli od potnikov in članov posadke. Sam sem stavil na (navidezno?) prestrašeno deklico, ki jo Marks vedri v trenutkih, ko bi moral zakleti boeing 767 že zdavnaj razpasti na koščke. S Schindlerjevega seznama osumljenih 150 lahko mirno črtate samo Lupito Nyong'o. Sveža oskarjevka za stransko vlogo v zgodovinski drami 12 let suženj igra stevardeso št. 2 in izgovori dva stavka, kar je manj kot prej omenjeni deklič.

Nesson ima veliko večjo igralsko oporo v Julianne Moore. Glede na njeno minutažo bi jo moral imeti, a kaj, ko štirikratna nominiranka za oskarja iz tako slabo spisane vloge nikakor ne more ustvariti prepričljivega lika. Po pravici povedano ima s tem precejšnje težave tudi glavni zvezdnik, ki iz svoje vloge vseeno iztisne maksimum, medtem ko so njuni sopotniki – prsata blondinka, neotesan temnopolt mladenič, odvetnik in drugi – videti, kot da bi prestopili s tistega letala, na katerem so bile kače. Škoda, da med njimi ni Samuela L. Jacksona.

Konec je nepredvidljiv tudi zato, ker je tako absurden. Bolj ko se približuje pristanek, bolj se kopičijo nesmisli, v zadnjem dejanju pa zgodba dobesedno strmoglavi. Storilčevi motivi so izjemno neprepričljivi (vendarle ni bila kriva deklica!), med velikim akcijskim finalom pa sem samo čakal, kdaj se bo v kadru pojavil Iron Man in vnesel v film kanček kredibilnosti. Med iskanjem pogrešanega letala malezijske letalske družbe sem slišal številne teorije zarot in vse so bile verjetnejše od razpleta filma Nonstop.

Ustvarjalci so zamudili priložnost, da posnamejo prvovrstno srhljivko. Vse sestavine so tu, manjka jim samo premišljen scenarij, ki se ne bi bral kot križanec med trilerjem Ugrabljena in komedijo Ali je pilot v letalu?. Namesto da bi gledalci leteli v prvem razredu, se moramo zadovoljiti z nizkocenovnim prevoznikom. Na srečo letalo pilotirata Neeson in Collet-Serra, ki poskrbita, da je vožnja kljub občasni turbulenci kolikor toliko prijetna.