Torek, 12. 11. 2024, 23.13
1 teden, 3 dni
Pet filmov, ki jih ne smete zamuditi na letošnjem Liffu
Začenja se 35. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, kjer bo na ogled najboljše iz svetovne kinematografije zadnjega leta. Da se boste lažje znašli med kar 91 celovečernimi filmi v različnih kategorijah, smo pripravili izbor najboljših.
Naš izbor ne vključuje nekaterih najodmevnejših filmov, saj ti prihajajo takoj na redni spored kinematografov, bodisi v program Art kino mreže bodisi v multiplekse. Tako si že prihodnji teden lahko ogledate festivalski uspešnici Anora in Konklave, teden kasneje Megalopolis, Julie molči in domači Cent’anni, v prihodnjih dveh mesecih pa Sosednjo sobo, Substanco, Emilio Pérez in Brutalista.
Nekateri izmed teh filmov so slavili na velikih festivalih in se omenjajo med kandidati za oskarje, tako da so filmofili hitro pograbili razpoložljive vstopnice na Liffu. Vsekakor je festivalsko vzdušje boljše, a obisk v običajnem kinu zagotavlja, da bo tudi v prihodnje več tovrstnih filmov na rednem sporedu.
1. Hudičeva kopel
Avstrijski režiserski dvojec Severin Fiala in Veronika Franz se tretjič vračata na Liffe, ponovno z grozljivko. Po Lahko noč, mamica in Koči sta zdaj posnela zgodovinsko srhljivko Hudičeva kopel, ki si je prislužila primerjave s prelomno grozljivko Čarovnica (Witch). Zgodba je postavljena v ruralno Avstrijo v sredino 18. stoletja in temelji na arhivskih dokumentih, v ospredju pa je usoda ženske, ki v nesrečnem zakonu zapade v depresijo in se poskuša zamotiti z nenavadnimi rituali. Sorežiser filma Fiala je poleti obiskal Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, kjer smo z njim naredili tudi intervju.
2. Prisiljena
Prisiljena je slovenska koprodukcija, v kateri igrata Nina Rakovec in Mia Skrbinac in je posneta v Sloveniji. Film izraelske režiserke Sharon Bar-Ziv se osredotoča na policijsko detektivko, ki preiskuje slavnega odvetnika, obtoženega brutalnega posilstva. Bar-Ziv je scenarij napisala skupaj s sestro Noo, ki je terapevtka za travme žrtev nasilnih zločinov. Dogajanje je postavljeno na neimenovano lokacijo in vključuje dialoge v angleščini.
3. Seme svetega figovca
Iranski film je eden osrednjih načinov družbenega protesta proti verski diktaturi v državi. Čeprav je ta trdna, pa filmi pomagajo gledalcem v tujini razumeti načine delovanja iranske družbe in težave, s katerimi se soočajo prebivalci, predvsem pa umetniki. Režiser Mohammad Rasoulof je pred štirimi leti posnel odmevno dramo Zlo ne obstaja, ki se je osredotočala na smrtno kazen oziroma njeno nesmiselnost ter državno zlorabo, ta pa ostaja tudi tema aktualnega filma, ki ga je režiser posnel med obsodbo na zaporno kazen in begom iz države.
4. Sestri
Sestri je priredba istoimenskega romana mlade angleške pisateljice Daisy Jones, ki smo ga predlani dobili tudi v slovenskem prevodu. Žanrsko je zgodba družinska drama in triler, s primesmi grozljivke, ki jo francosko-grška režiserka Ariane Labed izvrstno vplete v vzdušje filma. To je sicer njen prvenec, se je pa v zadnjem desetletju in pol že izkazala kot igralka v nekaterih prelomnih filmih grškega novega vala, med drugim v Jastogu, Alpah in Attenbergu.
5. Greice
Festivalski filmi so pogosto resnobni in predstavljajo velike in pomembne družbene teme, a to ne pomeni, da so vsi zamorjeni. Za zadnji film smo zato izbrali brazilsko-portugalsko komedijo Greice. Naslovna junakinja je brazilska študentka v Lisboni, ki se zaplete s skrivnostnim Alfonsom, a kmalu ugotovi, da lahkotne odločitve včasih vodijo v težke odločitve. Film se zgleduje po hollywoodskih komedijah zmešnjav iz sredine 20. stoletja.