Ponedeljek, 2. 11. 2015, 10.38
4 leta, 7 mesecev
Pred 40 leti umorili režiserja, ki je v osnovno šolo hodil v Idriji
Njegov umor, ki naj bi bil politično motiviran, je močno odmeval, še vedno ga obdaja senca dvoma. Pasolini (1922–1975) se je rodil v Bologni, kjer je študiral umetnostno zgodovino in filologijo.
Od leta 1947 je bil Pasolini član komunistične partije Italije. Sprva je pisal pesmi v furlanskem narečju, pozneje pa neorealistične socialno angažirane romane, v katerih je neposredno opisoval stiske mestnega proletariata, prostitutk in drugih ljudi z roba italijanske družbe.
Glavna dela italijanskega umetnika so romani Ragazzi di vita (Otroci življenja), Nasilno življenje in Amado mio, pesniška zbirka Le religione del mio tempo (Religija mojega časa), zbirka esejev Passione e ideologia (Strast in ideologija) ter filmi Evangelij po Mateju, Ptički in ptičice, Kralj Ojdip, Medeja, Izrek, Svinjak, Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome.
Pasolini naj bi fanta tik pred tem pobral na rimskem kolodvoru Termini, toda Pasolinijevi privrženci, prijatelji in znana novinarka Oriana Fallaci so bili od nekdaj prepričani, da je šlo za politično motiviran umor desnih skrajnežev. Pelosi je v omenjenem intervjuju dejal, da so bili njegovi sorodniki od Pasolinijevega umora naprej pogosto ustrahovani, zato si ni upal povedati resnične zgodbe.
V svojem bogatem literarnem in filmskem opusu je Pasolini vselej provokativno in kritično obravnaval socialna, ideološka, religiozna in moralna vprašanja človekovega bivanja v svetu, ki ne pozna trdnih meril in zakonitosti. Čeprav je bil nenehno na razpotju med pripadnostjo marksistični ideologiji in predanostjo globokemu krščanskemu čustvovanju, je večkrat izrazil svojo globoko pripadnost življenju.