Torek, 18. 6. 2024, 9.07
5 mesecev, 1 teden
Druga sezona serije Zmajeva hiša
Zmajeva hiša: tekla bo kri
Zmaji so se vrnili in čeprav je zunaj že skoraj poletje, se je sezona začela tako temačno, kot znajo postreči zgolj v Zahodnjem. Ne, nismo dobili nove "rdeče poroke", a za marsikoga bo konec epizode še bolj travmatičen.
Zmajeva hiša je predzgodba ene najbolj priljubljenih serij tega tisočletja, Igre prestolov. Dogajanje je postavljeno več stoletij pred začetek sage o Jonu Snegu, Daenerys, Cersei in ducatom drugih ključnih junakov. V prvi sezoni smo spremljali zaključno fazo vladavine kralja Viserysa I. Targaryena. Ta je prestol prepustil hčerki Rhaenyri, vendar je kasneje imel še otroke z drugo ženo Alicent, ki je ob njegovi smrtni postelji narobe razumela (želela narobe razumeti?) njegovo momljanje o starodavni družinski viziji kot izbiro njunega sina za prestolonaslednika.
Posledice dveh smrti
Viserysova smrt tako sproži razdor med Targaryeni, ki ga podpihujejo drugi častihlepni plemiči, predvsem kraljeva Roka Otto Hightower, ki kot Alicentin oče skuša poskrbeti za svoj zarod. Prva sezona se je končala tragično, s smrtjo Rhaenyrinega sina Lucerysa, ki ga je po nesreči ubil njegov bratranec, Alicentin sin Aemond, ko ni zmogel nadzorovati svojega zmaja. In posledice te smrti bodo glede na prvo epizodo očitno močno začrtale razvoj dogodkov v drugi.
Prve minute druge sezone nas vrnejo na Zid, kjer mladi princ ugotovi, kako ogromna je ta konstrukcija, in jo začne jemati resno.
S prvo sezono Zmajeve hiše smo dobili veliko tega, kar smo pogrešali po zaključku Igre prestolov – bohotno fantazijsko okolje, polno spletk in pretkanih dvorjanov, ki skozi majhne izdaje gradijo svoje smele načrte. Za povrhu pa še ogromne zmaje in floto bojnih ladij. Po drugi strani je bila serija precej bolj temačna in je skoraj povsem ignorirala običajne ljudi, ki so v Igro prestolov vnesli dodaten čar.
Železni prestol zasede povsem nesposoben regent, starejši brat še čisto majhnega kralja.
Zima prihaja
Že takoj na začetku druge sezone izvemo, da se približuje zima – letni časi na Zahodnjem imajo precej postopne prehode in trajajo več let –, tako da je vizualna podoba nove sezone še bolj temačna, kot je bila prva. V kombinaciji s poletnim terminom predvajanja to ni najboljši recept, saj je pred pozno nočjo za ogled na nekoliko starejših televizorjih treba spustiti rolete ali kako drugače poskrbeti za primerno ambientalno svetlobo, da lahko razločimo vse odtenke temnosive in črne.
Pogreb Lucerysa Targaryena, ki je nasilno umrl konec prve sezone.
Ta temačnost pa se ne nanaša zgolj na vizualno podobo. Zgodba, ki se začne z žalujočo materjo in zlomljenim bratom ter prestrašenimi ali nevednimi sorodniki, ki čakajo na povračilni udarec, servira še bolj temačne ideje kot podobe. Te kulminirajo v šokantnem zaključku epizode, ki pripravlja teren za eskalacijo konflikta kasneje v sezoni.
Neustrašen in neupogljivi Aemond se pripravlja na spopad, ki se mu njegova mati Alicent želi izogniti.
125 litrov krvi
Prva sezona serije je bila s skoraj 20 milijoni dolarjev proračuna na epizodo ena najdražjih serij doslej, druga jo bo menda še presegla. Skupno je imela kar devet tisoč statistov in 2.500 članov snemalne ekipe. Več kot očitno se vse pripravlja na velike bitke, menda celo večje kot tiste iz Igre prestolov, kar bržkone izkazuje tudi dejstvo, da so porabili kar 2.600 puščic in 125 litrov krvi.
Zmaji se vračajo.
Po ogledu prve epizode nove sezone kaže, da bo Zmajeva hiša nadgradila izkušnjo iz prve. Junaki se bodo vse bolj zapletali, padali v pasti in gradili lastne zanke, dokler ne bo vse skupaj eksplodiralo v veličastnem spopadu in najverjetneje še nekaj manjših. Medtem bodo po nebu letali zmaji, ljudem bodo poveljevali briljantni strategi in nesposobni strahopetci, nekateri v ozadju pa bodo kovali zavezništva in izdajstva, ki bodo nenadoma spremenila vse. Dobrodošli nazaj v Zahodnje. Tekla bo kri.
Preberite še: