Četrtek, 16. 2. 2017, 18.05
7 let, 2 meseca
Banane - sadež, poln pesticidov in pridelan na izkoriščevalskem delu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,60
6
Tropsko sadje - banane, ananas in mango, imajo v mednarodni trgovski verigi veliko vlogo. Banan med sadeži v svetovnem merilu pojemo največ, v Evropi so na drugem mestu, v Sloveniji na tretjem. A v ozadju njihove proizvodnje je veliko izkoriščanje okolja in ljudi.
Banane so najbolj pridelano sadje na svetu. V več kot 150 državah jih letno pridelajo 107 milijonov. V porastu pa je tudi mednarodna trgovina z ananasom, danes vsak drugi tovrstni tropski sadež že pridelujejo za izvoz. Vse več zanimanja pa je po svetu tudi za mango.
Živa Kavka Gobbo, predsednica Društva za sonaravni razvoj Focus: Skrajni čas je, da odpremo oči, priznamo zmoto ter začnemo sprejemati drugačne odločitve na vseh področjih – v domačem gospodinjstvu, pri pridelavi in izdelavi izdelkov, pri prodaji. Etika pa se skriva za vsakim vogalom, tudi pokaže. Na sosednji tržnici, v obliki lokalnih pridelkov, pod certifikatom pravične trgovine in ekološke pridelave.
Za primerjavo: pridelava jabolk letno obsega 68 milijonov ton letno, poleg tega pa so cene banan pogosto nižje od cen jabolk. Kar ni dobro ne za pridelovalce banan kot tiste, ki pridelujejo jabolka in jih prodajajo na lokalnem trgu, v uvodniku 4. številke publikacije Etični potrošnik, posvečene razgrinjanju temnega ozadja tropskega sadja, zapiše predsednica društva za sonaravni razvoj Focus Živa Kavka Gobbo.
Slovenija: jabolka na prvem mestu, banane na tretjem
V Sloveniji so banane po povpraševanju med sadeži, za jabolki in grozdjem, ki pa ga ne uporabljamo samo za prehrano, na tretjem mestu. Čeprav gre za živilo, od katerega nismo življenjsko odvisni, saj imamo lokalne vrste sadja, pa si jedilnika brez tega skoraj ne znamo več predstavljati. V tem primeru gre tako za prehramben, a na račun izkoriščevalskih mednarodnih proizvodnih verig ekonomsko dostopen luksuz, poudarja vodja pravične trgovine v Sloveniji in zadružnica Bune Živa Lopatič.
S tem, da banane kot tropski sadež široko poznan v Evropi in svetu nima dolge zgodovine, nekaj desetletno. Še pred 50 leti ljudje niso vedeli, kaj z njimi početi, o čemer priča ameriška reklama za banane iz leta 1947, ki poučuje o tem, kako jih je mogoče uživati. Medtem ko danes, vsaj v okviru pravične trgovine in pobud, kot je na primer mednarodni projekt Sadje naj bo pravično, poteka ozaveščanje o problematičnih ozadjih dobavnih mednarodnih verig potrošniških izdelkov - med temi tudi banan in drugega tropskega sadja -, ki so se v imenu povečevanja lastnega profita odpovedali odgovornosti.
Preberite še:
->"S svojimi nakupi podpiramo izkoriščanje delovne sile in uničevanje okolja"
->Odgovorni turizem: glede na porabo bi potrebovali planet in pol
Mednarodna trgovina je lahko tudi drugačna, pravična
"Pravična trgovina si tudi na področju proizvodnje in dobave tropskega sadja želi vpeljati načine in standarde, ki bi preprečili izkoriščanje okolja in ljudi," vodja pravične trgovine v Sloveniji in zadružnica Bune Živa Lopatič.
"Pravična trgovina si tudi na področju proizvodnje in dobave tropskega sadja želi vpeljati načine in standarde, ki bi preprečili izkoriščanje okolja in ljudi. Z namenom nastajanja plantaž sadja krčijo tropske gozdove. Na plantažah je problematična tudi pretirana uporaba pesticidov, ki so zaradi njihove monokulturne zasnove vsako leto bolj občutljive za škodljivce, s tem pa potreba po strupih vsako leto večja, s čimer pa se na teh območjih manjša oz. izničuje tudi dolgoročna rodovitnost zemlje," ozadje prikazuje tudi Živa Lopatič.
Visoka stopnja uporabe pesticidov pa ob veliki obremenitvi, škodi za okolje, vpliva tudi na zdravje lokalnega prebivalstva v državah pridelovalkah. Lokalno zastrupljanje pa ima v obliki podnebnih sprememb tudi globalne posledice, še kontekst razpre Živa Kavka Gobbo.
Kršenje socialnih in okoljskih pravic
To je okoljski vidik neetične pridelave tropskega sadja, drugi je socialni, povezan s kršenjem delavskih in človekovih pravic. "Razmere delavcev na plantažah se zaradi tekme na mednarodnem trgovskem trgu za najnižje cene vsak dan slabšajo. Veliki distributerji in trgovci pritiskajo na proizvajalce, da ceno za tropsko sadje in druge poljščine neprestano zmanjšujejo. Glavnino tega pa nosijo prav delavci na plantažah," pojasnjuje tudi Živa Lopatič.
V izkoriščevalskih delovnih okoliščinah pa imajo delavci ob tem tudi vse manj možnosti in pravic za sindikalno združevanje, ki bi omogočalo skupen boj proti nečloveškim pogojem dela. Prav tako jim ne zagotavljajo delovne opreme, ki bi ščitila njihovo zdravje, vse bolj slabšajo se tudi preostali delovni pogoji, od mizernega plačila do dolgega delavnika. Med plantažnimi delavci so posebej ranljiva skupina ženske, veliko je tudi spolnih zlorab. Vsaj pri pridelavi tropskega sadja pa v ozadju ni otroškega dela, kar na primer ne velja za čokolado.
95 odstotkov banan, ki jih pojemo, je sorte cavendish in prihaja z monokulturnih plantaž. To pomeni, da je ta zelo vabljiva za škodljivce. Obstajata dve metodi, kako jih pred njimi zaščititi. Ena je ta, da jih ovijejo v vreče, prepojene s strupenimi snovmi. Druga pa je, da na plantaže zlivajo pesticide kar z letali. Na tak način pa gre v okolje kar 60 odstotkov strupov. Sadje, ki ga nezrelega poberejo, nato zori v zorilnicah s pomočjo etilnega plina. To je ena stran banan. Druga zadeva delavce, ki za svoje monotono delo na plantažah dobijo slabo plačilo, hkrati pa je to še zdravju škodljivo. Sadeže namreč obirajo brez zaščitne opreme.
Drugačna zgodba o mednarodni trgovini manga
Suhi mango iz Burkine Faso – zgodba o pravičnem mangu
Na policah pravične trgovine v Ljubljani je mogoče najti suhi mango iz Burkine Faso, O okoliščinah njegove pridelave, predelave ter prodaje, ki nosijo oznako pravične trgovine, pripoveduje Katja Celin Yere iz Zavoda Voluntariat, ki se je ravnokar vrnila iz te afriške države, kjer mango raste prosto.
Katja Celin Yere iz Zavoda Voluntariat napodlagi obiska Burkine Faso predstavlja tamkajšnje iniciative, ki delujejo na podlagi etične organizacije dela in ravnanja z okoljem.
Mango je sadež, ki izvira iz Indije in je bil tako v Burkina Faso prinešen, a več kot uspešno, glede na to, da raste povsod, pripoveduje Katja Celin Vere. Ob karitejevem tudi njegovo drevo velja za nedotakljivo, to pa zato, ker je vir preživetja lokalnega prebivalstva. Mango ima pomembno prehrambno in ekonomsko vlogo posebej v ruralnih predelih države. Predstavlja več kot 50 odstotkov proizvodnje sadja države.
Za njegovo uspevanje pesticidi niso potrebni, saj raste prosto, v evropskih merilih to pomeni, da lahko pridobi certifikate ekološke pridelave. V socialnem kontekstu pa za njegovo nabiranje, sušenje in prodajo v ruralnih okoljih nastaja vse več lokalnih iniciativ, v katerih se ljudje povezujejo.
Suh mango, v Burkina Fasu poznajo več kot sto sort manga, pridelujejo v razvojnem društvu Wouol, ki združuje 46 skupin kmetijskih pridelovalcev in predelovalcev, skupno več kot 3000 posameznikov, od tega 70 odstotkov žensk.
Njihov glavni moto je solidarnost, vzpostavili pa so sistem sonaravne kmetijske pridelave ter sistem organizacije dele, ki spoštujejo družbene in etične vidike. Tako so ob ekološkem dobili tudi certifikat pravične trgovine.
Prav ta pa sta jim še bolj odprla vrata na evropski trg, kar je pripomoglo k povečanju proizvodnje ter številu proizvajalcev suhega sadja in oreščkov, povezanega v društvu. Vzpostavila se je mreža malih podjetij, razmere popisuje Katja Celin Yere. Večja ekonomska stabilnost tega področja države, kjer delujejo, pa je vplivala tudi na izboljšanje mikro razmer v zdravstvu in izobraževanju, tudi zapiše.
Soja v Paragvaju - kapitalski apetiti
Drugače je z mangom v Paragvaju, kjer ga letno zraste sicer 500 tisoč ton, a veliko tudi propade, pravi okoljska inženirka Victoria Echague.
Victoria Echague okoljska inženitka iz Paragvaja izpostavlja problem mednarodnih korporacij, ki pridejo v revnejše države, jim »vzamejo zemljo, posekajo gozdove ter naredijo monokulturne plantaže. Da bi se izognili delavski zakonodaji, plantaže pogosto popolnoma mehanizirajo, potrebno delovno silo pa 'izvozijo' iz drugih držav,«
Vrsta tega tropskega sadeža, ki raste v Paragvaju, namreč ni dojeta kot izvozna surovina, v večji meri tudi ne kot del prehrane. Zato ga veliko propade v naravi, nanj pa je vezanih tudi veliko tabujev, še pojasnjuje Paragvajka. Kot na primer ta, da se ga ne sme mešati s slano hrano.
Je pa Paragvaj zato eno izmed največjih pridelovalcev soje na svetu, 95 odstotkov vsega pridelka pa je namenjenega izvozu. Ob čemer pa Victoria Echague izpostavlja problem mednarodnih korporacij, ki pridejo v revnejše države, jim "vzamejo zemljo, posekajo gozdove ter naredijo monokulturne plantaže. Da bi se izognili delavski zakonodaji, plantaže pogosto popolnoma mehanizirajo, potrebno delovno silo pa 'izvozijo' iz drugih držav", pojasnjuje okoljska inženirka.
V Paragvaju so zaradi pridelave soje "uničili že 60 odstotkov Atlantskega pragozda, lokalni prebivalci so se morali preseliti v mesta, kjer živijo v revščini. Uporaba pesticidov pa trajno uničuje zemljo, saj ta postaja sterilna in neuporabna".
Sadje naj bo pravično
Mednarodna kampanja Sadje naj bo pravično, ki je organizirana v sodelovanju z državami proizvajalkami v Afriki, Južni Ameriki in na Karibih, poteka že tri leta, si prizadeva za vzpostavitev pravičnih odnosov med vsemi vpletenimi v oskrbovalnih verigah s tropskim sadjem. Živa Lopatič in Živa Kavka Gobbo pravita, da je nekatere njene pozitivne učinke že mogoče zaznati.
"Terenska raziskava na plantažah v različnih državah proizvajalkah, kot na primer na Kostariki in Ekvadorju, je pokazala, da so se delovni pogoji do neke mere izboljšali. Po razkritju zlorab in objav tovrstnih raziskav v medijih v državah Evropske unije je bil očitno pritisk dovolj velik, da so nekatere pravice začeli upoštevati, kot na primer pravico združevanja," spremembe stanja povzema predsednica društva za sonaravni razvoj Focus.
Sadje naj bo pravično - mednarodni projekt, ki osvetljuje problematično ozadje pridelave in distribucije tropskega sadja, s sporočilom o pomenu vsakokratnih in vsakodnevnih etičnih odločitev potrošnika.
Odločitve za prehrano naj bodo etične
Ob podajanju vednosti in s tem ozaveščanja o neetičnem ozadju izdelkov, ki jih izbiramo kot potrošniki, pa projekt Sadje naj bo pravično in delovanje pravične trgovine nasploh nagovarja prav posameznike. Z vsakim nakupom namreč izbiramo tudi vrednote, z odločitvijo za pravično trgovino pa se tako odpovemo izbiri izdelka, nastalega na podlagi izkoriščanja okolja in ljudi.
Ali kot je v že omenjeni publikaciji o etičnem potrošništvu napisala Živa Kavka Gobbo: "Skrajni čas je, da odpremo oči, priznamo zmoto ter začnemo sprejemati drugačne odločitve na vseh področjih – v domačem gospodinjstvu, pri pridelavi in izdelavi izdelkov, pri prodaji." Etika pa se skriva za vsakim vogalom, tudi pokaže. Na sosednji tržnici, v obliki lokalnih pridelkov, pod certifikatom pravične trgovine in ekološke pridelave. "Predvsem pa v žepu v denarnici in med vsakdanjimi potrošniškimi odločitvami." Na tak način pa s sporočili trgu.
6