Je francosko in peneče, a ni šampanjec

Čeprav je sinonim za francoska peneča vina pokrajina Šampanja, tudi v drugih francoskih vinorodnih pokrajinah pridelujejo peneča vina. Ta imajo skupno ime crémant, ki mu nato dodajo poimenovanje pokrajine. Tako v Burgundiji pridelujejo crémant de Bourgogne. To poimenovanje zajema tako bela kot rožnata peneča vina Burgundije, pridelana po klasični metodi iz modrega pinota in chardonnaya, ki jima občasno dodajo še kanček drugega grozdja, na primer gamaya.

Čeprav v Burgundiji peneča vina pridelujejo že od 19. stoletja, ko so jim rekli Fleur de Champagne, so jih s skupnim imenom crémant de Bourgogne poimenovali šele leta 1975. Zdaj je v Burgundiji okoli sto vinskih kleti, ki proizvajajo peneča vina.

Na leto v Burgundiji pridelajo okoli 13 milijonov steklenic crémanta. Ta peneča vina so večinoma suha, lahko tudi polsuha, njihova aroma pa je odvisna od tega, v katerem predelu Burgundije so pridelana. Pridelujejo jih namreč od hladnega Chablisa na severu pokrajine do toplega Beaujolaisa na jugu, središče pridelave burgundskega crémanta pa je Côte Chalonnaise.

Crémant de Bourgogne je bil dolgo najbolje varovana francoska skrivnost, čeprav mu je že leta 1830 francoski pesnik Alfred de Musset spesnil hvalnice v pesmi Secrètes pensées de Raphaël. Od takrat je crémant počasi postajal vse bolj priljubljen, v zadnjem času pa je povpraševanje po burgundskih penečih vinih ogromno, saj so cenovno veliko dostopnejša kot šampanjci.

Bailly Lapierre Pinot Noir

Bailly Lapierre je zadruga, v kateri je združenih 430 vinogradnikov, ki zagotavljajo grozdje za pridelavo crémanta. Njihova letna pridelava je 25 tisoč hektolitrov oziroma skoraj 3,5 milijona steklenic, ves čas pa imajo na zalogi pet milijonov steklenic, s čimer zagotavljajo stalno kakovost. Peneča vina po klasični metodi v podzemni, v skalo izklesani kleti pridelujejo že od leta 1972.

Bailly, vas v Chablisu, najbolj severni regiji Burgundije, je rojstni kraj klasifikacije AOC Crémant de Bourgogne. Bailly je znan predvsem po sestavi tal, iz tamkajšnjega apnenca so zgradili nekatere najbolj slovite zgradbe od pariške katedrale Notre-Dame in Panthéona do katedrale v Chartresu.

Je peneče vino, pridelano le iz sorte modri pinot, a je svetlo rumene barve, ker pri pridelavi ne pride do stika jagode s kožico. Drobni mehurčki, ki potujejo v verigah, naredijo ta crémant še bolj privlačen. Arome so zelo kompleksne, prevladujejo arome jabolk in hrušk, vse to pa lepo dopolni aroma kruhove skorje in agrumi v ozadju. V ustih pa nas navduši s svežino, z drobnimi mehurčki in lepo sadnostjo. Da vas dokončno prepriča, pa sta tu še lep in dolg konec ter izjemno razmerje med ceno in kvaliteto.

Odlično se bo podal k morskim jedem, kot so ribji karpačo, surove školjke z limono, karpačo iz hobotnice ter surovi škampovi repki, bo pa tudi odličen uvod k vsaki večerji ali zabavi.

Sorta: modri pinot Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 11,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si