Torek, 2. 3. 2021, 14.07
9 mesecev, 2 tedna
Novi trendi: Skuhano enkrat, na krožniku dvakrat
Vsak prebivalec Slovenije je, kot po zadnjih podatkih ugotavlja SURS, na leto zavrgel kar 67 kilogramov hrane. V smeteh se je znašlo skoraj 40 odstotkov še uporabnih živil, ki bi jih s pravim odnosom do hrane in nekaj iznajdljivosti lahko še uporabili. Na žalost kar polovico zavržene hrane pridelajo gospodinjstva.
Medtem ko se svet spopada z neenako razporeditvijo hrane, vsako leto po podatkih Evropske okoljske agencije zavržemo približno tretjino pridelane hrane. Zato je čas, da na tem področju spremenimo svoj odnos. Tako kot pri vseh ambicioznih ciljih, je tudi v tem primeru treba narediti prvi korak pri sebi. Zavržena hrana je globalni izziv, ki s seboj nosi visoko etično, finančno in okoljsko ceno. S svojim odnosom namreč izkazujemo spoštovanje do okolja in soljudi.
Zakaj je sporno, ko hrana konča v smeteh?
Vsakič, ko v smeteh konča še uporabna hrana, bi se nam moral prižgati alarm. Ne le zato, ker tako prispevamo k nezavidljivim statistikam, ampak ker s tem škodujemo družbi in okolju. Za pridelavo smo porabili naravne vire – prst, vodo, energijo in druge.. Pri vzreji živali, predelavi in odstranjevanju hrane pa se v ozračje sproščajo toplogredni plini. Da smo hrano lahko kupili, jo je moral nekdo predelati in pripraviti, torej zavržemo tudi njegovo delo.
Literarni natečaj za družine
Sodelujte v nagradnem natečaju Zgodbe o zavrženi hrani, ki traja do 10. 3. 2021.
Lidl Slovenija in program Ekošola v okviru pobude Slovenski dan brez zavržene hrane organizirata literarni natečaj na temo zavržene hrane. Nagradni natečaj je namenjen družinam z otroki. Lidl Slovenija in program Ekošola že od leta 2015 v okviru projekta Hrana ni za tjavendan ozaveščata o odgovornem ravnanju s hrano, tokrat sta moči združila z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Ekologi brez meja in podjetjem TAM-TAM, ki bo poskrbelo, da bodo zgodbe družin vidne po vsej Sloveniji.
Osvojite denarno nagrado, objavo zgodbe na spletnem mestu in upodobitev na plakatih po Sloveniji! Najboljših pet zgodb bo namreč oživelo v risbah slovenskih ilustratorjev.
Včasih imamo prevelike oči
Razlog za zavržke v gospodinjstvih je predvsem, da nakupimo prevelike količine predvsem pokvarljivih živil, kot sta sadje in zelenjava. Pogosto jih dolgo shranjujemo v hladilnikih in zamrzovalnikih, potem pa jih le še zavržemo. Tudi pri načrtovanju nismo najbolj skrbni, saj obrokov ne načrtujemo glede na to, kaj je treba porabiti prej. Veliko hrane konča v smeteh tudi zato, ker ne znamo pripraviti dovolj majhnih obrokov, ostankov pa ne porabimo ponovno.
Ali poznate razliko med "uporabno najmanj do" in "porabiti do"?
- Datum, ki sledi zapisu "uporabno najmanj do", označuje rok minimalne trajnosti, tj. datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost.
- Oznaki "porabiti do" sledi datum, do katerega so živila varna za uporabo.
Ustvarimo si pregled svojega ravnanja s hrano
1. Najprej zabeležimo, kateri prehranski izdelki največkrat končajo v košu za smeti, na kompostu, v odtoku ali kot krma za živali.
2. Ocenimo ali izmerimo količino zavržene hrane.
3. Poiščimo razloge, zakaj smo nekaj vrgli proč. Smo skuhali preveč, se je hrana pokvarila, nam ni bila všeč?
Hrana ne sme biti odpadek
Lidl Slovenija problematiki zavržene hrane namenja posebno pozornost. Skupaj z Ekošolo so zasnovali projekt z družbeno odgovornim ciljem: zmanjšati količino zavržene hrane, v katerega se je lani vključilo 94 izobraževalnih ustanov.
Namen projekta, ki so ga poimenovali Hrana ni za tjavendan, je zmanjšati in preprečiti, da bi toliko hrane romalo med odpadke. Spodbujajo tudi, da se neuporabljena živila čim bolje porabi, in prikazujejo, kakšno je pravilno shranjevanje prehranskih izdelkov. Ozaveščajo o nujnosti pravilnega recikliranja in odlaganja ostankov hrane, na primer kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke.
Letos prvič pripravljajo tudi prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki bo 24. aprila 2021.
Kaj vse lahko nastane iz ostankov hrane?
Pripravimo si jedilnik za nekaj dni naprej. Preverimo zaloge in poskusimo pripraviti čim več obrokov iz živil, ki jih že imamo doma. Glede na jedilnik sestavimo nakupovalni seznam. Nakupljeno hrano pravilno shranimo.
Največkrat nam ostajajo kruh, krompir, riž in testenine, meso in mlečni izdelki. Vse ostanke moramo pospraviti v hladilnik največ dve uri po tem, ko je bila skuhana. Riž moramo porabiti v enem dnevu, saj pozneje ni več primeren za uživanje.
Možnosti, kako porabiti ostanke hrane, je res veliko in iz nekaterih lahko skuhamo slastne nove obroke.
Kruh: kruhovi cmoki, zloženke, popečene kocke za juho, ocvrte rezine v jajcu – "šnite", narastki, drobtine, bruskete.
Riž: mlečni riž, solate, rižote, v juhah, nadevih.
Testenine: ponudimo s sladkim posipom za večerjo, kot solato, prilogo ali narastke.
Zelenjava: priloge, solate, juha, pire, narastki.
Meso: enolončnica, pite, solate, omlete, mesne kroglice.
Krompir: krompirjevo testo, dodatek k juham, iz olupkov lahko naredimo domač čips, omlete, zloženke, grenadirmarš.
Polenta: pica, lazanja, priloge, zloženka s sirom, popečena na maslu kot zajtrk za naslednji dan, ocvrta kot prigrizek.
Skuta: namazi, nadevi, cmoki, štruklji.
Preizkusite recepte iz Lidlove pete knjižice Reciklirana kuharija.
Polnjeni krompirjevi žepki
Priprava:
Pripravimo in združimo sestavine za nadev. Iz sestavin za testo zgnetemo mehko testo. Razvaljamo ga na debelino pet milimetrov, nato ga narežemo na kvadratke. Na eno polovico kvadratka položimo nadev, nato ga prepognemo in pokrijemo z zgornjo polovico. Žepke zapremo z vilicami. Ocvremo jih v vročem olju in postrežemo s sezonsko solato.
Iz trgovine naravnost tistim, ki potrebujejo pomoč
Lidl Slovenija od novembra 2017 v okviru projekta Donirana hrana tik po zaprtju poslovalnic oddaja hrano v donacijo. V dveh letih so tako prek projekta donirali za več kot 390 ton hrane.
Lidl Slovenija od novembra 2017 tik po zaprtju poslovalnic oddaja hrano v donacijo. Trenutno donirajo hrano iz 25 trgovin. Povečini sodelujejo z Zvezo Lions klubov Slovenije v okviru projekta Donirana hrana, v nekaterih krajih pa z lokalnimi humanitarnimi društvi.
V dveh letih so organizacijam, ki razdelijo hrano pomoči potrebnim, donirali za več kot 390 ton hrane. Gre za kruh in pekovske izdelke, jajca, mlečne izdelke, suhi program (testenine, riž, konzerve), sadje, zelenjavo in drugo.