Ponedeljek, 25. 11. 2019, 7.00
9 mesecev, 3 tedne
Od kod prihaja pravo zeleno zlato?
Bučno olje je kulinarična posebnost severovzhodne Slovenije, ki z značilnim aromatičnim vonjem in okusom zaseda nepogrešljivo mesto v kulinariki. Preizkusite srečo in se potegujte za knjižico slastnih receptov z bučnim oljem.
NAGRADNA IGRA: Ustvarjajte, uživajte, jejte dobro
Kaj vse lahko pripravimo z zelenim zlatom iz Štajerske, razkriva knjižica posebnih receptov. Podelili bomo kar 20 kuharskih knjig Ustvarjajte, uživajte, jejte dobro. Nagrajenci so:
Mojca Jovičevič
Romana Škrablin
Čestitamo!
V Sloveniji je pet proizvajalcev, ki pridelujejo Štajersko prekmursko bučno olje.
Štajersko prekmursko bučno olje je intenzivnega in žlahtnega vonja ter značilne zelenordeče barve. Je popolnoma bistro, brez usedlin in v ustih pusti gladek občutek. Popolnoma zasluženo ga imenujemo tudi zeleno zlato Štajerske.
Najpogosteje ga uporabljamo kot preliv za solate, pa tudi za mariniranje, pripravo omak, kot preliv za testenine, rižote, hladne mesne jedi, juhe, sladice in za pripravo različnih namazov. Pravi gurmanski užitek pa je vaniljev sladoled, prelit z bučnim oljem.
Zaradi raznolikih možnosti uporabe ga lahko vključimo v pripravo celotnega kosila ter si pripravimo pravo prekmursko pojedino. Poskusimo kaj novega in spoznali bomo, da je bučno olje veliko več kot olje za solatne prelive. Z njim lahko kuhamo, pečemo, cvremo, pripravljamo namaze in omake ter začinimo sladoled in sladice.
Ko se bomo zaljubili v oreškast okus bučnega olja, bo postal stalnica našega kuharskega repertoarja.
Le iz bučnih semen najboljše kakovosti
Kakovost bučnega olja je najbolj odvisna od kakovosti bučnih semen. Štajersko prekmursko bučno olje je proizvedeno s stiskanjem praženih bučnih semen iz buč sorte Cucurbita pepo ali po domače buče golice. Za liter bučnega olja potrebujemo približno 33 srednje velikih buč oziroma od 2,6 do 2,8 kilograma očiščenih bučnih semen.
Ko kupimo bučno olje, si želimo dobiti kakovost, s katerim se lahko ponašajo samo olja z zaščiteno geografsko označbo.
Štajersko prekmursko bučno olje se lahko pohvali s to pomembno označbo, ki nam zagotavlja, da smo kupili originalni proizvod in si zagotovili pravi gurmanski užitek.
Vse stopnje predelave bučnih semen v štajersko prekmursko bučno olje morajo potekati na območju Štajerske in Prekmurja:
- od Dravograda do Slovenj Gradca, Mislinje in Velenja (tu je meja glavna cesta), Šoštanja, Mozirja, Nazarij, Vranskega, Prebolda, Zabukovice in Laškega. Od tu naprej pa poteka meja po reki Savinji in Savi mimo Radeč, Sevnice, Krškega, Brežic do Obrežja, nato gre po državni meji s Hrvaško do državne meje z Madžarsko, nato po državni meji z Madžarsko do državne meje z Avstrijo in nato po državni meji (po Karavankah) z Avstrijo spet do Dravograda.
Ugodna maščobnokislinska sestava
Bučno olje vsebuje okoli 18 odstotkov nasičenih maščobnih kislin, okoli 35 odstotkov enkrat nenasičenih maščobnih kislin in okoli 47 odstotkov večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Večkrat nenasičene maščobne kisline imajo v sodelovanju z drugimi učinkovinami vlogo pri presnavljanju holesterola.
Velika vsebnost vitaminov in mineralnih snovi v bučnem olju ima vlogo pri odvajanju vode in delovanju živcev, mišic in vezivnega tkiva ter na splošno pri delovanju celične presnove. Posebej je treba omeniti visoko vsebnost vitamina E. V štajerskem prekmurskem bučnem olju je 50 mg vitamina E na 100 gramov olja.
Predelava bučnega olja
Bučno olje shranjujemo v temni steklenici, v temnem in hladnem prostoru, kjer zdrži do 18 mesecev. Po vsaki uporabi moramo steklenico zapreti. V poletnih mesecih je priporočljivo, da ga damo v hladilnik.
Proizvodnja bučnega olja se začne s prevzemom bučnic golic.
#PREVZEM: Na prevzemu pregledajo vsebnost nečistoč, vlage in olja. Kontrolira se tudi videz bučnih semen: morajo biti zdrava, zrela, cela, temno zelene barve, brez tujega okusa ali vonja, ki bi kazal na kvarne spremembe.
#PRIPRAVA: Sledi priprava surovine, ki ima odločilen vpliv na kakovost končnega izdelka. Semena ščetkajo, da odstranijo voskasto povrhnjico, spihajo in odstranijo vse primesi, kot so ostanki buč, prah, kamenje, listje. Nato jih razvrstijo po velikosti in teži. Bučna semena nato segrejejo in zmeljejo. V ustreznem razmerju dodajo vodo in sol, da popokajo celične membrane in se izloči bučno olje.
#PRAŽENJE: Zgneteno maso prenesejo v pražilne ponve in jo pražijo pri temparaturi, ki ne sme presegati 120 stopinj Celzija, in sicer približno 60 minut, da nastane peščena masa rjavozelene barve z vonjem po orehih. Tako dobijo značilen okus in vonj bučnega olja.
#STISKANJE: Praženo maso dozirajo v stiskalnico, s katero iz pražene mase stisnejo olje. Bučno olje pustijo, da se dva do tri tedne naravno useda, da se izločijo trde sestavine. Po tem času ga napolnijo v steklenice ali drugo embalažo.
#ANALIZA: Pred polnjenjem Štajersko prekmurskega bučnega olja izvedejo kontrolo kakovosti olja, in sicer osnovno senzorično analizo po tehniki ocenjevanja bučnega olja določenega v Pravilniku ocenjevanja senzorične kakovosti Štajersko prekmurskega bučnega olja in fizikalno kemijsko analizo. Če bučno olje zadošča zahtevanim rezultatom, ga lahko označijo z barvnim logotipom Štajersko prekmursko bučno olje.
