Svetovna vinska kriza

Leta 2012 je povpraševanje po vinu preseglo proizvodnjo za 300 milijonov zabojev vina, proizvodnja pa se je znižala na najnižjo raven v zadnjih 40 letih. Proizvodnja vina je sicer naraščala do leta 2004, nato pa počasi, a vztrajno padala. Nasprotno pa je povpraševanju po vinu naraščalo do leta 2006, leta 2008 malo padlo, nato pa spet vztrajno raslo. Kot da vinoljubci ne bi padli v recesijo. Samo mimogrede: na svetu naj bi bilo več kot milijon vinogradnikov, ki skupno proizvedejo 2,8 milijarde zabojev vina letno – standardni zaboj pa vsebuje 12 buteljk oziroma 9 litrov vina.

To, da proizvodnja ne more zadovoljiti povpraševanja, je sicer skregano z vsako kapitalistično potrošniško logiko, ki zahteva, da se proizvodnja prilagaja povpraševanju. A vino je le podvrženo tudi naravnim zakonitostim in zadnjih nekaj letin ni bilo prav obilnih. Letošnja je bila skoraj katastrofalna. V Evropi so denimo letine za deset odstotkov manjše kot v normalnih letih, letošnja trgatev pa je bila še posebno nizka v ključnih evropskih vinskih regijah - francoskih Bordeauxu, Burgundiji in Šampanji ter španski Rioji. Za Bordeaux denimo ocenjujejo, da je bil pridelek najnižji v zadnjih 30 letih.

Ameriška finančna družba, ki je objavila podatke o razkoraku med proizvodnjo in povpraševanjem na vinskem trgu, predvideva, da bodo v prihodnjem letu pomanjkanje lahko nadomestili s preteklimi letniki vina, a ko bo na vrsti letnik 2012, se lahko zgodi, da bo vina primanjkovalo. Vinogradniki iz Bordeauxa pa so na nek način celo zadovoljni, da je bila letošnja letina skromna, ker se bodo na ta račun lahko znebili zalog nepopularnih letnikov vin, predvsem 2011.

Toda zaradi krize v Evropi bodo profitirali proizvajalci iz novega sveta. Čile, Argentina, Nova Zelandija, Avstralija in Južna Afrika so povečali odstotek izvoza vina in bodo lahko zapolnili vrzel v povpraševanju in ponudbi. Vprašanje je sicer, ali bo vino novega sveta zadovoljilo okuse naroda, ki na svetu porabi največ vina, se pravi Francozov. Prav gotovo pa bo navdušilo peto največjo silo na vinskem potrošniškem zemljevidu – Kitajsko. Kitajci uvozijo 9 odstotkov svetovnega vina.

Kaj torej storiti, da ne bomo žejni vina? Nič ne skrbite, na povprečnega slovenskega pivca vina globalna vinska kriza ne bo vplivala. Cvička bo dovolj, vsaj dokler ga ne bodo odkrili Kitajci.

Zidarich Prulke 2010 Klet Zidarich se nahaja v samem osrčju italijanskega Krasa, kjer se struktura tal razlikuje od ostalih kleti po svetu, saj tu prevladujeta kamen in rdeča prst. Del kleti je globoko pod zemljo, kar je Benjaminu, ko je prevzel vodenje kleti, predstavljalo velik izziv, saj je moral vložiti veliko truda tako pri izdelavi kleti kot pri zasajanju novih vinogradov. Rezultat pa je tisti, ki je pokazal, da je ves trud poplačan, saj so vina Zidarich zelo dobro zastopana po vsem svetu in se uvrščajo na najboljše svetovne vinske karte, kot je recimo v restavraciji Noma v Köbenhavnu.

Prulke – ime ima po vinogradu, ki leži blizu vasi Prepotto (Praprot) – je zvrst treh sort, sauvignona, malvazije in vitovske. Ima privlačno zlato rumeno barvo, ki ni povsem bistra, kar je znak, da vino ni filtrirano. Vino ima intenzivne arome, med katerimi prevladujejo začimbe, vonj po belemu cvetju, citrusi in rahle arome suhega sadja. V ustih pa nas navduši s svojo kompleksnostjo, prijetno svežino, mineralnostjo in zelo dolgim pookusom.

Vino postrežemo k jedem bogatega okusa, belemu mesu, dobro se poda tudi k ribjim jedem, bo pa odlična kombinacij k mladim sirom ali, še bolje, k siru Daria Zidariča, ki se prav tako stara globoko pod zemljo.

Sorta: zvrst malvazije, sauvignona in vitovske Stopnja alkohola: 12,20 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 21 evrov, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si