V Franciji so ostanke rudnikov spremenili v vinograde

Za nekatere so ostudne piramide, ki onesnažujejo pokrajino. Drugi spet so prepričani, da imajo mistično moč. Za lokalno prebivalstvo so opomnik, da je bilo nekoč, v obdobju rudnikov, življenje trdo.

Zdaj, 25 let po tem, ko so zaprli zadnji rudnik v regiji, so se prebivalci odločili, da bodo skoraj 300 žlindrastih gričev spremenili v zelene oaze. Ustanovili so posebno organizacijo, ki se ukvarja le z ozelenitvijo žlindre. Na tiste, ki jih narava ni že sama po sebi ozelenela, so privabili kmete, ki v večini primerov redijo koze, okoli 20 pa so jih po južnih pobočjih prekrili z vinogradi.

Najsevernejši francoski vinograd Čeprav je žlindra za rast zelo revna zemlja, to ni ustavilo vinogradnika Henrija Jammeta, da se ne bi z juga Francije preselil na belgijsko mejo in na žlindri zasadil najsevernejšega francoskega vinograda. Vinograd v Haillicourtu je zasadil leta 2011 in letos bo tam tretja trgatev. Lani so pridelali 300 steklenic vina, ki so ga poimenovali Charbonnay: izpeljanka iz francoske besede charbon, premog, in chardonnaya, sorte, iz katere je pridelano.

Premières vendanges sur le terril d'Haillicourt by 20Minutes Starejša kot je žlindra, bolj kakovostna je prst Ugotovili so, da je kakovost vina odvisna od starosti žlindre – na gričih iz 18. ali 19. stoletja je žlindra že tako obogatena, da omogoča rast. Poleg tega so tedaj rudo ločevali še ročno, tako da je v žlindri ostalo več mineralov. Samosvoja podlaga se pozna tudi v vinu. Ker je črna, je topla, ne zadržuje pa vode, zato se mora trta pošteno potruditi, da grozdje dozori. Po pisanju BBC je njihovo vino ostro, z visokimi kislinami ter s citrusnimi notami, značilnimi za chardonnay.

Nauk zgodbe je preprost: če sta znanje in volja, trta lahko raste tudi tam, kjer bi vsakdo rekel, da to ni mogoče. In tudi pokrajine, ki so sive postindustrijske podobe, lahko ozelenijo.

E. Guigal Crozes Hermitage Blanc 2014

Posestvo Guigal je ustanovil Etienne Guigal, dedek Philippa Guigala, ki zdaj kot tretja generacija vodi klet. Posestvo leži v vasi Ampuis v dolini Rone in spada v lego Côte-Rôtie. K slavi posestva Guigal je pripomogel eden od najvplivnejših vinskih kritikov Robert Parker, ko je v začetku devetdesetih let oznanil, da v zadnjih 26 letih še ni spoznal nobenega vinarja, ki bi tako stremel k popolnosti in eleganci kot Marcel Guigal, Philippov oče. Leta 2006 pa je revija Decanter Marcela nagradila še z nazivom Man of the Year.

Crozes Hermitage je najbolj prostrana vinogradniška lega vinogradov v severni dolini Rone, kjer prevladujejo tri sorte, dve beli (marsanne in roussanne) in ena rdeča, syrah.

Guigalovo vino Crozes Hermitage Blanc je zvrst, v kateri prevladuje sorta marsanne, dodali pa so ji še kanček roussana. Vino je svetlo rumene barve s kompleksnimi vonjavami. Arome bele breskve, citrusov, grenivke in jabolk dopolnijo arome lesa in vanilje. Vino je zelo harmonično, saj se vse te arome spet ponovijo v ustih. Tudi tu prevladujejo arome hrušk in jabolk, ki jih lepo sklenejo začimbe in nemoteča aroma lesa.

Je vino z lepo mero elegance, mineralnosti, umirjeno kislino in dolgim pookusom.

Zvrst je zelo primeren aperitiv in je vedno dobra uvertura v kakšno zabavo, lahko pa ga ponudimo k bolj kompleksnim jedem, raznim rižotam ali testeninam polnega okusa. Je tudi odlična kombinacija s tartufi.

Sorta: marsanne in roussanne Stopnja alkohola: 13,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 17,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si