Torek, 19. 5. 2015, 11.15
7 let, 2 meseca
Vino, ki ga je v Sloveniji prepovedano omenjati
Bližnje spoznavanje pridelka enega najbolj znanih istrskih vinarjev je prineslo še eno spoznanje: Slovenci smo mojstri prepovedi.
Moreno Coronica iz Umaga je eden najpomembnejših hrvaških vinarjev, ki ga slovenski ljubitelji dobre kapljice poznamo že dolga leta. Njegova vina so zanimiva in tehnično dovršena, hkrati pa tudi pri osnovnih vinih dosega solidne rezultate. Drugače rečeno: njegovo malvazijo lahko pijejo tako zahtevni kot manj zahtevni pivci in oboji bodo zadovoljni. Oziroma kot je vinar povedal na predstavitvi svojih vin v vinoteki eVino: "Malvazija je vino, ki ga lahko pijete od enajstih dopoldan do enajstih dopoldan drugega dne."
S svežimi, komercialnimi vini je težko konkurirati velikim
Moreno, čigar pridelek sestavlja 70 odstotkov belega in 30 odstotkov rdečega vina, je v Ljubljani najprej predstavil ravno omenjeno osnovno malvazijo iz leta 2014, ki mu je z mnogo dela kljub slabemu letniku solidno uspela. Jasno, ne gre za povsem preprosto vino, saj Moreno Coronica meni, da v Istri s povsem preprostimi vini težko konkurirajo predvsem novem svetu, ki lahko sveža, razmeroma kakovostna bela vina ponudi v velikih količinah in po precej nižjih cenah.
Medtem bolj zahtevni pivci posegajo po za mnoge njegovem najboljšem vinu, Gran Malvaziji, s krepkim 14-odstotnim alkoholnim deležem. Gre za vino, ki eno leto odleži v lesenih sodih, v začetku so bili to novi hrastovi bariki, zdaj pa se istrski mojster trudi, da bi zmanjšal vpliv lesa na vino in stavi na večje, 500-litrske sode. Vinar iz Umaga je v Ljubljani ponudil tudi rdečo zvrst Grabar (2011), v kateri je pol merlota in pol cabernet sauvignona. Zanimivo rdeče vino konkretne alkoholne stopnje (14 odstotkov) z njegove rdeče istrske zemlje, kjer raste še kaj rdečega, a tega Slovenija trenutno ne sme spoznavati.
Treba je namreč poudariti, da postajajo Slovenci eden redkih narodov na svetu, ki po tem, ko jim je uspelo z represijo povsem zastrupiti svojo državo, prepovedujejo tudi v drugih državah. Imena značilnega istrskega rdečega vina, ki smo ga prav tako poskusili v družbi Morena Coronice, se v Evropski uniji ne sme predstavljati, omenjati, prodajati in piti, saj bi vse našteto lahko ogrozilo obstoj našega izjemnega terana.
Na področju prepovedi in kazni Slovenci naravnost blestimo
Ministru Dejanu Židanu in ekipi lahko na tem mestu samo čestitamo, saj tako uspešni nismo skoraj na nobenem drugem področju: prepovedali smo prodajo alkohola po deveti uri zvečer, prepovedali smo alkohol na štadionih, prepovedali smo še nekaj drugih razvad in določili kazni, ki so nekajkrat višje kot v Avstriji, Italiji ali na Hrvaškem.
Zdaj slovenski mediji dobivajo orjaške kazni, če si upajo samo omeniti ime hrvaškega rdečega vina iz Istre. No ja, hrvaški vinarji imena svojega rdečega vina ne nameravajo spremeniti, čeprav je na prireditvi padlo nekaj zanimivih idej: Naret, Veteran ali Preteran za tiste še posebej mišičaste.
Moreno Coronica je tako predstavil osnovno različico tega vina iz leta 2012 s 13 odstotki alkohola in poudaril, da vinar večino dela opravi v vinogradu in če tam dela napake, teh v kleti ni mogoče popraviti. Omenjeno vino sicer ni tako kiselkasto, kot je večina kraških rdečih kapljic, Coronica pa ga bolj za šalo kot zares postavlja med grobost barola in eleganco modrega pinota. Jasno, tudi pri takšnem vinu se vinar iz Umaga loti zahtevnejše "Gran" različice, trenutno je aktualen letnik 2011, ki bo menda zdržal dve desetletji. Bomo videli. Morda nam ga bodo pustili celo piti.