Ponedeljek, 11. 2. 2019, 8.59
5 let, 9 mesecev
Vinska sezona odprta
Šesti Salon penečih vin odpira novo ljubljansko vinsko sezono in vabi v čarobni svet iskrivih mehurčkov.
Šesti Salon penečih vin Ljubljana, ki je del mednarodne mreže Salon of Sparkling Wines, bo v petek, 15. februarja, med 15. in 21. uro.
Potekal bo na atraktivni lokaciji v srcu prestolnice – tokrat prvič v Hotelu Slon, ki zagotavlja odlične pogoje za predstavljanje penečih vin na najvišji ravni ter je obenem atraktiven in zanimiv za (domače in tuje) obiskovalce. Na salonu, ki odpira sezono dogajanja na ljubljanski vinski sceni v tem letu, se bo predstavilo 44 vinarjev s 140 penečimi vini. Del salona bo namenjen ponudbi izbrane kulinarike, ki se odlično druži s penečimi vini. Sestavni del salona bodo tradicionalno tudi tri vodene degustacije in veliko mednarodno ocenjevanje penečih vin, ki so ga organizatorji letos nadgradili z razpravo o trendih na sceni penečih vih.
Delavnice
Prva delavnica bo razprava z degustacijo, ki bo poskusila dati odgovor na vprašanje, ali je peneče vino lahko tudi naravno. Razpravo bosta vodila Vanja Alič, urednik portala O vinu, in Primož Štajer, promotor naravnih vin. Gosta bosta vinarja Andrej Cep (Gordia) in Miha Kelhar (Keltis). Druga delavnica bo s šestimi vini nazdravila slovensko-hrvaškemu penečemu prijateljstvu, vodili pa jo bosta Marija Vukelić, direktorica Salona panečih vin Zagreb, in dr. Nina Levičnik, koordinatorica mreže SSW. Zadnja, tretja delavnica pa vabi na igrivo spoznanje in doživetje pod taktirko prof. dr. Tatjane Košmerl s Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Razstavljavci in delavnice: https://www.salonofsparklingwines.eu/ljubljana
Datum: petek, 15. februar 2019
Delovni čas: med 15. in 21. uro
Lokacija: Hotel Slon, Ljubljana
Cena vstopnice: 25 EUR, 20 EUR v predprodaji, 15 EUR za študente (omejena količina)
Prodaja vstopnic: Eventim (predprodaja), recepcija salona (na dan prireditve)
Uradni vodi salona: S. Pellegrino in Acqua Panna
Mednarodno ocenjevanje
Število penečih vin in število vinarjev, ki imajo v svojem portfelju peneča vina, se v zadnjih letih vztrajno povečuje, zato smo se odločili, da dozdajšnji model ocenjevanja nadgradimo tako, da omogočimo udeležbo na ocenjevanju vsem vinarjem, tudi tistim, ki se ne bodo predstavili na nobenem od salonov. S tem, ko smo ocenjevanje odprli tudi nesalonskim vinarjem, smo dobili večji nabor penečih vin in s tem tudi širši pregled nad stanjem na področju penečih vin. Ocenjevanje smo zato nadgradili tudi z razpravo o trendih na (slovenski in hrvaški) vinski sceni.
O ocenjevanju:
- Datum: ponedeljek, 28. januar 2019
- Kraj: posestvo Istenič, Bizeljsko
- Število vzorcev: 105
- Predsednika ocenjevalne komisije: enologa Darja Bovha in mr. sc. Franjo Francem
- Vina sta ocenjevali dve devetčlanski, slovensko-hrvaški komisiji, sestavljeni iz vinarjev, enologov, sommelierjev, degustatorjev, vinskih novinarjev ...
Rezultati ocenjevanja so dvonivojski, kar pomeni, da bomo podelili dve vrsti priznanj: salonska priznanja za uvrstitev v sklopu posameznega salona in velika priznanja mreže za skupno uvrstitev.
Rezultati mreže: https://www.salonofsparklingwines.eu/competition
Najvišje ocenjena vina 6. Salona penečih vin Ljubljana
Bela peneča vina:
- Vina Kauran, Victoria 2010, Slovenija
- Radgonske gorice d. d., Zlata radgonska penina Selection, Slovenija
- Semiška penina, Semiška penina barrique, Slovenija
Rosé peneča vina:
- Istenič, Gourmet rosé, 2015, Slovenija
- Zlati grič, Konjiška penina rosé, Slovenija
- Vino Kozinc, Joker Zara, Slovenija
Trendi na peneči vinski sceni
Ocenjevanju je sledila razprava o trendih na peneči vinski sceni, v kateri so ocenjevalci, opazovalci in organizatorji poskusili orisati trenutno stanje v obeh državah ob zavedanju, da ni uradnih podatkov niti za proizvodnjo niti za potrošnjo penečih vin.
Uvodna beseda je pripadla enologu Dušanu Brejcu, dolgoletnemu direktorju Vinske družbe Slovenije, ki je povedal, da potrošnja penečih vin v Sloveniji konstantno raste vse od leta 2006. Vzporedno s potrošnjo raste tudi pridelava, svoje pa prispeva tudi rast uvoza penečih vin. V številkah to pomeni, da je od leta 2006 potrošnja zrasla s treh na deset odstotkov. Ob odsotnosti uradnih podatkov se moramo zadovoljiti z oceno proizvodnje, ki naj bi v Sloveniji znašala okoli dva milijona steklenic, na Hrvaškem pa pol manj. Hrvaški enolog Franjo Francem je dodal, da se potrošnja penečih vin v svetovnem merilu giblje okoli šestih odstotkov in še raste. V porastu so predvsem lažja in enostavna peneča vina na eni strani, na drugi pa razred prestižnih penečih vin. Prav tako je razveseljivo, da peneča vina počasi vstopajo v segment dnevne potrošnje, dviguje se tudi potrošnja penečih vin ob hrani.
Ne eni ne drugi nimamo ničesar, kar bi bilo pri penečih vinih skupno regiji, kaj šele državi. Pred desetimi leti je bila le peščica proizvajalcev penečih vin, medtem ko danes velik del vinarjev prideluje vsaj manjšo količino penečega vina, pri katerem vsak išče svoj način, stil, pot ... Zdi se, kot da smo šele dobro odkrili svet penečih vin, zato bi bilo dobro in pametno, da bi se proizvajalci povezali ter skupaj postavili seznam (priporočenih) sort in tipizacijo (standarde za peneča vina sicer dobro opredeljuje EU-zakonodaja).
Sommelierji na obeh straneh so si bili enotni, da se lahko pohvalimo s tem, da so peneča vina že prišla tudi do naših potrošnikov in da je čedalje več mladih, ki želijo peneča vina. Danes je precej lažje prodati peneč vino kot pred leti, razveseljivo pa je tudi dejstvo, da potrošnja raste. Za gostince tako ostaja odprto samo vprašanje, koliko je gost pripravljen plačati za kozarec ali steklenico penečega vina. Vsi pa se zavedajo, da bo treba vložiti še veliko naporov v izobraževanje – tako tistih, ki so v prodaji, kakor tudi občinstva. To je predvsem naloga sommelierjev in piscev o vinu.
Naročnik oglasnega sporočila je Radomir Stojanović s. p.
