Evropska prestolnica kulture (EPK) gosti francosko-bolgarskega filozofa Tzvetana Todorova, ki je že tretji pomemben mislec, ki bo v Mariboru predstavljal svoje poglede na svet in prihodnost.
Velja za intelektualca z ljubeznijo do znanosti in literature, sam pa se ima v prvi vrsti za zgodovinarja.
Avtor nekaj izjemno vplivnih del s področja literarne teorije
Filozof, zgodovinar in esejist Tzvetan Todorov, rojen leta 1939 v Sofiji, je častni direktor največjega francoskega centra za znanstveno raziskovanje CNRS.
Sebe označuje predvsem kot humanista in je avtor nekaj izjemno vplivnih del s področja literarne teorije in evropske totalitarne dediščine, od kolonializma do koncentracijskih taborišč, ter raziskovalec razsvetljenske intelektualne dediščine. S svojimi prevodi ruskih formalistov je radikalno vplival na literarne poglede tistega prostora in časa in tudi na širjenje poezije danes.
Todorov sebe vidi kot zgodovinarja idej in dogodkov
Svojo pot evropskega misleca in intelektualca je začel v svojih prvih letih študija na sofijski univerzi, leta 1963 pa se je preselil v Pariz. V novem tisočletju se je tudi na mednarodnem prizorišču uveljavil kot eden izmed vodilnih francoskih mislecev.
Sam sebe ne vidi kot filozofa, ampak prej kot zgodovinarja. "Vedno se ukvarjam s splošnimi temami, a začenši s specifičnimi dejstvi. Zato se imam za zgodovinarja, za zgodovinarja idej in dogodkov, medtem ko se filozof ukvarja predvsem z abstraktnimi temami," je dejal.
V zadnji knjigi razmišlja o podobnosti med komunizmom in neoliberalizmom
V svoji zadnji knjigi Les ennemis intimes de la democratie (Zaupni sovražniki demokracije) razmišlja o razliki in podobnosti med komunizmom in neoliberalizmom. "Komunizem predpisuje popolno podreditev posameznika volji družbe, današnji neoliberalizem pa prej grozi, da bo celotno družbo podredil tiraniji nekaterih posameznikov, tistih, ki imajo na voljo neomejena finančna sredstva. V tem je nasprotje, vendar gre v obeh primerih za enak radikalizem," je prepričan.
"Posamezniki so danes, za razliko od časa komunizma, osvobojeni obveznosti do družbe. Tako lahko izvajajo tiranijo nad družbo, saj jih zakoni več ne omejujejo. Zakone se opušča, da bi omogočili gospodarski razvoj, politični aparat pa uboga ravno te posameznike, ki odločajo, kaj je dobro le za njih same," je dodal.
Njegovim mislim smo lahko prisluhnili v SNG Maribor
Ob njegovem obisku v Mariboru je izšel prvi slovenski prevod njegovega eseja Totalitarna izkušnja, v katerem priča o svoji lastni izkušnji s totalitarizmom v Bolgariji. Svoje misli je predstavil na pogovornem večeru v SNG Maribor, ki ga je vodila Ksenija Horvat Petrovčič.
2
