Knjiga o Janezu Janši, Janezu Janši in Janezu Janši

Poleti leta 2007 so si trije umetniki iz Slovenije svoje uradno ime spremenili v Janez Janša. Odločitev so utemeljevali skozi osebno odločitev, ki jim je zato javno ni treba pojasnjevati. Ob prevzemu novega imena in vsega, kar to spremlja, pa je italijanski kurator in kritik Domenico Quaranta opozoril na drugo plat tega dejanja, na zavrnitev starega imena.

Umetniki so se tako morali spopasti z zavrnitvijo lastne preteklosti, družinskega imena, pri dveh je to pomenilo tudi zavrnitev nacionalnosti. Svojo odločitev so morali pojasnjevati najbljižjim, ta pa je povzročila tudi manjšo družinsko dramo, je še zapisal teoretik. Kot je še opozoril, so s spremembo imena morali svojo umetniško kariero začeti pod drugo znamko, ki še ni bila prepoznana tako kot prejšnje, ki so jih avtorji oblikovali skozi svoje umetniške biografije.

V začetnem delu knjige tako Quaranta vpelje pomembno vprašanje pomena imena in dimenzij, ki jih ima to v birokratskem, institucionalnem kontekstu in na drugih ravneh družbene in osebne resničnosti. Pri tem pa še odgovarja na vprašanje pomena tega dejanja in opozarja na različne učinke, ki jih to prinaša.

Teoretik tudi poudarja, da ima v umetnosti vse pomen, v življenju pa je dovoljeno sprejemati tudi nesmiselne odločitve in početi reči iz različnih razlogov, tudi neumnih. V življenju smo lahko protislovni, dvoumni in nejasni, je še zapisal. Quaranta tudi pravi, da ima sprememba imena v umetnosti lahko le en pomen, v življenju pa nobenega ali mnogo. S tem teoretik poudarja življenjski in družbeni vidik spremembe imena, ki ne predstavlja umetniškega projekta, temveč da gre za življenjski dogodek. Pravzaprav dejanje, ki je naznanilo prelom v umetniški praksi Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše in razprlo polje raziskav življenja v sodobnih okoliščinah biopolitike. Odprlo je birokratsko in tehnološko dokumentiranje in opredeljevanje posameznikov, ki ga živimo.

V knjigi Troika njen avtor tako dokumentira nedavno delo treh ustvarjalcev, analizira projekte, s katerimi umetniki izpodbijajo tako uveljavljene koncepte umetnosti in umetniškega dela na eni strani in tematiziranja birokratskih, političnih in ekonomskih sistemov na drugi strani.

Knjiga Troika predstavlja premislek o nedavnem delu treh umetnikov, ki so skozi svojo prakso, v kateri so neposredno prepletli življenje in umetnost, pozornost namenili prevladujočim družbenim okoliščinam, ki ustvarjajo okvire za družbeni (ne)obstoj posameznika, kot so politika, pravo in ekonomija. Ravno v tem kontekstu pa bi bilo v navezavi na njihovo delo mogoče razmišljati tudi o primerih izbrisanih, česar se Quaranta v pričujočem delu sicer ne loti. Ime kot orodje za družbeno pripoznavanje in obstoj italijanski kritik, s tem, kot so to izpostavili umetniki, analizira skozi različne ravni njegovih družbenih manifestacij.

Knjigo o Janšah v slovenščini ali angleščini je mogoče prebrati prek spleta, od koder si jo je mogoče tudi brezplačno naložiti.