"Kultura in šport sta področji, okrog katerih se Slovenci hitro poenotimo"

Kako bi z oceno od 1 do 10 ocenili trenutno stanje pri razvoju projekta Evropska prestolnica kulture 2012? Kljub občasno težavnim okoliščinam smo po mojem mnenju zanesljivo na poti k uspešni izvedbi projekta Evropska prestolnica kulture, ki ga sam razumem kot najpomembnejši razvojni projekt našega mesta in vzhodne kohezijske regije. Projekt spremlja veliko deležnikov, potrebnega je veliko usklajevanja, od države prek partnerskih mest vse do posameznih izvajalcev projektov in programov. Vse to zahteva čas in potrpežljivost. Tudi izkušnje in modrost. Projekt je težko ocenjevati še pred njegovim začetkom, kljub temu bi tvegal z oceno osem. Bolj objektivno oceno bo mogoče podati v letu po koncu EPK. Želim si, da bi ekipa, ki pripravlja projekt, strnila svoje moči in bi s profesionalnim pristopom in dobro motivacijo, pa tudi s pravo mero tehtnega premisleka o ključnih trajnostnih ciljih, dobro pripravljena pričakala januar 2012. Katero kulturno prireditev ste obiskali nazadnje in kakšen vtis je napravila na vas? Pred kratkim sem si ogledal Verdijevo opero Moč usode in tudi sicer zelo rad obiščem naše gledališče. Eno od glavnih vlog je odpel Valentin Pivovarov, ki ga tudi sicer rad poslušam. Ste se kulturno udejstvovali tudi pred nastopom županskega mandata? Kot župan drugega največjega mesta imam številne obveznosti, tudi na kulturnem področju, ob tem pa priznam, da je to zelo prijetna obveznost. Preden sem postal župan, sem se tudi kot poslanec državnega zbora in član sveta zavoda SNG Maribor velikokrat udeleževal različnih kulturnih prireditev. Katero kulturno prireditev bi priporočili bralcem SiOL-a? Ponosen sem na novo pridobitev – prenovljen minoritski samostan − v katerem domuje naše lutkovno gledališče. Odrasle bi povabil na odmevno predstavo mariborskega režiserja Lorencija: Meso ali razodetje, mlajšim ljubiteljem lutk pa priporočam ogled petkove premiere Deževnikarji. Maribor je mesto, zelo bogato s kulturnimi prireditvami, vsakdo lahko zase najde kaj zanimivega. V četrtek je denimo koncert Gala Gjurina v Narodnem domu, počasi se izteka odmevna razstava Laibach Perspektive v Umetnostni galeriji Maribor, odlične kritike je prejela tudi pred kratkim premierno uprizorjena predstava Drame SNG Maribor Goga, čudovito mesto, Cavazza pa ravnokar končuje priprave na premiero Don Juana. Neinstitucionalizirana kultura živi v Pekarni. Še bi lahko našteval.

Katero knjigo ste nazadnje prebrali in kakšen vtis je naredila na vas?

Vodenje drugega največjega mesta v Sloveniji je velika odgovornost in za seboj prinese številne obveznosti, ob tem pa zmanjka trenutkov za počitek, sprostitev ob knjigi. Moram priznati, da v zadnjem času ne namenjam veliko svojega časa branju knjig, vsake toliko pa rad prelistam in preberem nekaj odstavkov knjige Frančka Jauka z naslovom Leon Štukelj – Prvih sto let.

Kateri glasbeni album ste nazadnje kupili, dobili v dar ali presneli?

V Mariboru so snemali zelo znano hrvaško oddajo Po lepi naši − Lijepom našom in ob tej priložnosti sem v dar prejel zgoščenko hrvaške klape Cambi.

Kaj menite o položaju kulture v Sloveniji?

Slovenska država je pomembno utemeljena na kulturi. Skozi zgodovino so kulturniki pomembno sooblikovali podobo in identiteto današnje Slovenije. Kultura in šport sta področji, okrog katerih se Slovenci poenotimo hitreje kot glede drugih tem. Tudi v nekdanji državi je slovenska kultura igrala zelo pomembno vlogo, saj smo se kot narod uresničevali predvsem skozi lastni jezik in svojo kulturo. Mislim, da tako država kot tudi lokalne skupnosti kar dobro skrbijo ali skrbimo za razvoj in obstoj kulture, tega nismo prepustili neusmiljeni logiki tržnega delovanja, in mislim, da je to potrebno in dobro. Ima pa slovenska kulturna politika seveda tudi številne težave, ena je centralizacija nacionalnih inštitucij in prav EPK je priložnost, da to skupaj z državo presežemo.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Težko bi se omejil samo na enega, pa tudi sicer se ta odnos z leti spreminja. Ponosen sem, da je v Mariboru veliko umetnikov, ki jim je z nadarjenostjo uspelo tudi v širšem prostoru − kot župan sem vesel, da so tako postali uspešni ambasadorji našega mesta. Mnogo jih je, naj omenim le Edwarda Cluga in Tomaža Pandurja pa Karmino Šilec. Sicer pa imamo tudi na vseh drugih področjih zelo uspešne umetnike, težko bi jih naštel, ne da bi komu naredil krivico. Že samo med Glazerjevimi nagrajenci so izjemne osebnosti – Emil Baronik, Zmago Jeraj, Anton Bogov, Žarko Petan, Drago Jančar in številni drugi. Osebno mi je zelo všeč tudi slovenski slikar in grafik prof. Božidar Jakac, ki spada tudi med pionirje slovenskega filma.