Mesto plava: reke so v švicarskih mestih družabna središča #foto

Z zgornjim vprašanjem so v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pospremili odprtje razstave Mesto plava, s katero pri njih do 8. oktobra gostuje Švicarski arhitekturni muzej S AM.

V Švici so na kulturo kopanja v rekah v središčih mest upravičeno ponosni. V zadnjih nekaj desetletjih so mesta, kot so Basel, Bern, Zürich in Ženeva, postopoma očistila svoje reke in jih tako uredila, da je plavanje v njih zdaj ne le mogoče, temveč tudi prijetno, so pojasnili ustvarjalci razstave Mesto plava.

Reka Aare, Bern Foto: Lucía de Mosteyrín Muñoz

Rečno plavanje v Švici je danes samoumevno, a ni naključno, poudarjajo ustvarjalci razstave. Je rezultat skrbno premišljenih posegov, tako političnih – prepoved fosfatov v čistilih v vsej Švici – kot fizičnih, na primer gradnje stopnic za lažji dostop do reke in izhod iz nje.

Reka Ren, Basel Foto: Lucía de Mosteyrín Muñoz

V Baslu so intervencije države in tudi zasebnih organizacij ter razlitje kemikalij v Schweizerhallu spodbudili k ponovni vzpostavitvi rečnega plavanja na Renu. V Bernu pravi preporod doživlja večstoletna tradicija plavanja v reki Aare, to je postalo tako priljubljeno, da ustvarja celo nove varnostne in infrastrukturne izzive.

Reka Limmat, Zürich Foto: Lucía de Mosteyrín Muñoz

Zgodovinska kopališča ob reki Limmat v Zürichu so jedro lokalne plavalne scene na reki in skrbijo za izjemno ambientalno pestrost. Kopalna kultura na reki Roni v Ženevi je samonikla in neformalna, nagle spremembe, ki jih trenutno doživlja, pa so izraz rečnih izzivov in potencialov.

Reka Rona, Ženeva Foto: Lucía de Mosteyrín Muñoz

Na razstavi so predstavljeni tudi mednarodni projekti, ki poskušajo švicarski model plavanja v rekah prenesti v svoje lokalne kontekste, ob tem pa se v MAO sprašujejo, ali je švicarski primer plavalne kulture v mestih mogoč tudi pri nas. Na razstavi je predstavljen projekt Valentina Tribušona Ovsenika, ki v središče postavlja Ljubljanico kot enega osnovnih gradnikov mesta Ljubljana. Mesto je nastalo ob reki, ne obratno, toda razen v primeru središča mesta Ljubljanica za mesto skoraj ne obstaja, poudarja avtor.

Fužinska Copacabana

Breg Ljubljanice, ki bi bil lahko najbolj obljuden del mesta z raznolikim programom, je danes v najboljšem primeru improviziran park, opozarja Tribušon Ovsenik. S projektom Fužinska Copacabana predstavlja nabor možnosti, ki jih reka z arhitekturnimi posegi lahko ponudi prebivalcem mesta, in razbija mit, da so bregovi reke namenjeni le zelenim površinam.

Oglejte si še:

Trendi Zaradi nudistov je bilo kopanje v Ljubljanici prepovedano #foto