Torek, 27. 11. 2018, 4.15
6 let
Razkrito zakulisje predstave, ki jo pozna vsak Slovenec #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Lutkovna predstava Žogica Marogica je fenomen v več pogledih. Ko so jo leta 1951 prvič uprizorili v ljubljanskem lutkovnem gledališču, je bila to ena od prvih predstav tega gledališča. Gre za eno od najbolj igranih lutkovnih predstav na svetu, ki je samo v Sloveniji doživela že več kot 1.300 ponovitev in jo je videlo že 155 tisoč ljudi. Nocoj prihaja na oder v osveženi preobleki.
Leta 1936 je češki lutkar Jan Malik napisal eno od najbolj igranih lutkovnih iger na svetu – legendarno Žogico Marogico. Leta 1951 jo je zdaj že z kultnimi marionetami na malem odru Lutkovnega gledališča režiral Jože Pengov.
Po ustanovitvi Lutkovnega gledališča Ljubljana leta 1948 je to bila ena od prvih predstav te kulturne institucije. Za resnični začetek novega lutkarstva, ki je presegel sokolsko in partizansko tradicijo, pa veljata uprizoritvi Martina Krpana v sezoni 1949/50 in Žogice Marogice v sezoni 1950/51. "Od Krpana in Marogice je slovenska lutkarija doživela še mnogo pomembnih prelomov in je danes povsem v koraku s sodobnimi lutkovnimi trendi," pravijo v lutkovnem gledališču.
Prvih osem predstav osvežene Žogice Marogice bo imelo razkrito zaodrje, ki bo občinstvu predstavljalo vse dogajanje med predstavo. Prav tako pa bo muzejska pokazala tudi nekdanjo posebnost ljubljanskega marionetnega gledališča: strogo ločitev med animatorje in govorce oziroma sinhronizatorje.
Ob jubileju gledališča se vrača osvežena Žogica Marogica
Ob letošnji 70-letnici Lutkovnega gledališča Ljubljana in 60. obletnici smrti Jožeta Pengova, osrednje osebnosti prvega obdobja lutkovnega gledališča, se po treh letih na oder v osveženi prvotni uprizoritvi vrača marionetna uprizoritev Žogica Marogica.
To je bila prva Pengovova predstava, ki je postala klasika in ki že desetletja osvaja občinstvo različnih generacij. V svojem času je dotedanjo lutkovno umetnost spremenila v vsebinsko, dramaturško in tehnično. Preživela je različna družbena in umetniška obdobja, pri čemer pa osvežena Žogica Marogica, katere premiera bo 27. novembra, prinaša "poskus sprave med starim in novim, med lutkovnim in dramskim, med besedo in lutko, med zgodbo in sliko, med literaturo in gledališčem".
Narejena z novo igralsko zasedbo, po novem prevodu in nekaj dramaturškimi ter režiserskimi rezi, ki več prostora dopuščajo lutki kot pa besedi, bo prvih osem predstav občinstvu prineslo pravo dokumentarno poslastico. Marionetno uprizoritev bo namreč med predstavo mogoče spremljati skozi njeno zakulisno dogajanje in zakonitosti, kar tako mladim kot starim prinaša svojevrstno magijo gledališča.
Tako, kot je to bilo včasih, bodo v muzejskih različicah predstave govorci animiranih likov sedeli pod sceno. Kot je bilo to v Pengovovih časih in še v prihodnjih nekaj desetletjih.
Pogled v zaodrje predstave
Do 2. decembra bo tako na velikem odru razkrito gledališko zaodrje, s tem pa ves skelet predstave, saj bo mogoče med predstavo spremljati, kako lutke z marionetnega mostu oživljajo animatorji, glas pa jim posojajo govorci - igralci, ki sedijo spodaj, na prosceniju. Ob tem pa gledalci vidijo še ves preostali "promet", ki se v zaodrju med predstavo dogaja. Tu so namreč še scenski delavci, ki sodelujejo pri poteku predstave, vskočijo ob morebitnem zapletu lutke in v živo skrbijo za zvočne učinke, kot je to na primer ob razbitem steklu, ko skozi okno Zmaj Tolovaj vrže svoj rep. Ob tem eden od tehnikov udari v vrečo z razbitim steklom.
"Odlično se mi zdi, da bo prvih nekaj predstav dokumentarnih in bodo tako pokazale, kar je sicer skrito, medtem ko je v ozadju toliko dela in premikanja, ne samo pri animatorjih, temveč tudi pri tehnikih. Vse to bo občinstvo zdaj lahko videlo, kar je zanimivo tako za odrasle kot za otroke," pravi lutkarica Polona Kores, ki uprizarja Žogico Marogico in babico.
Vse to zahteva veliko osredotočenost in uglašenost sodelujočih, zato bo dokumentarna oziroma muzejska izvedba predstave tudi v tem segmentu neposredno pokazala kolektivnost gledališča.
Režiser osvežene predstave Žogica Marogica je Brane Vižintin.
Ljubljanska marionetna šola
"Z dokumentarno izvedbo sem želel pokazati, kako je bilo to včasih, kako so jo igrali. Zato sem vse obrnil proti občinstvu, odkril in tako bodo gledalci videli tudi scenske tehnike, ob tem pa tudi način, kako so bili narejeni zvočni učinki, ki niso posneti. Spodaj bodo sedeli tudi igralci, tako kot so nazadnje v sedemdesetih letih. Animatorji vodijo lutke, igralci pa govorijo," o predstavi brez kritin govori režiser osvežene Žogice Marogice Brane Vižintin.
Za usklajenost sinhronizacije so igralci dogajanje na odru spremljali prek ogledala. To je kot staromodni monitor, še pojasnjuje Vižintin.
Delitev na animatorje in recitatorje je posebnost marionetnih predstav in je veljala za ljubljansko marionetno šolo, pri kateri je ves čas vztrajal režiser in prvi umetniški vodja ljubljanskega lutkovnega gledališča Jože Pengov. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri nas začele nastajati marionetne predstave, ki so z njo vsaj delno pretrgale vez.
Leta 2015 so zaradi obrabe izvirno lutko Žogice Marogice obnovili in jo predali v zbirko Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu, na odru pa bo tako zaživel dvojnik.
Zvok od tam, kjer nastaja
"Leta 1951 ni bilo brezžičnih mikrofonov, če bi govorce ozvočil, pa bi se glasovi slišali iz boksov. Pengov je želel, da glasovi prihajajo od tam, kjer so lutke, zato je interprete brez ozvočenja postavil spodaj," organizacijo na odru v izvirniku predstave pojasnjuje Vižintin.
Ločitev na animatorje in interprete, ki se je pri marionetni predstavi Žogica Marogica dolgo ohranila, pa je zahtevala angažma velikega števila ljudi. "Prav zabavno je bilo, kako je pol ansambla desetletja in desetletja igralo pri Žogici. V podobnih predstavah smo bili z dvema lutkama v roka in mikrofoni, a tu je ostajalo vse ločeno. To smo ohranjali zaradi tradicije, čeprav občinstvo tega ni vedelo, ker je bilo vse zakrito," se spominja Brane Vižintin, ki je v Žogici nastopal 20 let.
V predstavi je v tem času odigral različne vloge, ki jih je prevzel od legendarnega lutkarja Naceta Simončiča, med njimi pa so bili Kužek Postružek, vojaček in druge.
Nastopajoči v predstavi so Polona Kores, Alenka Tetičkovič, Matevž Müller, Lovro Finžgar, Boštjan Sever k. g, Jernej Kuntner, Nina Ivanič, Rok Kunaver, Ajda Toman in Miha Arh.
Združitev animatorjev in interpretov
Pri osveženi Žogici Marogici bo osmim muzejskim uprizoritvam na velikem odru sledil prenos na mali oder, kjer se bo predstava odvijala z zakritim zaodrnim dogajanjem, animatorji pa bodo hkrati igralci.
Prav ta prelom s tradicijo ljubljanske marionetne šole – animator, govorec in igralec v eni osebi – pa je edini konceptualni poseg v Pengovovo Žogico Marogico, ki jo prinaša osvežena preobleka. Tako bo namesto devetih govorcev in sedmih animatorjev v predstavah, ki bodo na sporedu po 2. decembru, za izvedbo zadostovalo pet animatorjev-igralcev.
Alenka Tetičkovič je v vlogi pripovedovalke.
Del zdajšnje uprizoritve, "čeprav obrzdane s staro", je, kot so zapisali njeni ustvarjalci, da spregovori v kar najbolj lutkovnem jeziku. Medtem ko gostobesedni izvirnik daje prednost pripovedovanju kot prikazovanju in so bila dejanja tako pogosto le opisana.
"Včasih so eno tretjino predstave govorili, kar sem obrnil tako, da je več animacije in igre," o svojem režiserskem posegu pripoveduje Brane Vižintin. Tako je v zdaj v njej več prostora za lutko. V predstavo pa so vpletli tudi "radijski posnetek o izginotju Žogice, kot ga je napisal Malik – in smiselno izkoristila radijska priredba Emila Smaska, predstava pa je izpustila," so še navedli v gledališču.
Izvirnik v nekaterih delih precej okruten
Prav tako so ustvarjalci še zapisali, kako "debelo smo pogledali, ko smo ugotovili, da je izvirnik v nekaterih delih precej okrutnejši od prvega prevoda v tipkopisu in predstave. Če strnem" najboljše", je to precej problematičen svet: otroke puščamo same, da jih ugrabijo, jim grozimo s fizičnimi kaznimi in oblagamo s krivdo; veselimo se orožja, streljanja, municije (…); poveličujemo gost promet, poln tank bencina in olja; smo srečni, ko Tolovajeve otroke odpihnemo, da utonejo, se raztrgajo na smrekah in padejo po skalovju".
Tako so v prihajajoči Žogici Marogici ljubljanskega lutkovnega gledališče tovrstne problematične odlomke, ki ne "ponujajo smiselne rešitve problema, torej niso problemski", črtali oziroma izbrali sprejemljivejšo različico.
Preberite še:
