Turkmenistanski Janez Drnovšek končno v slovenščini

Prevod prve turkmenistanske knjige, ki govori o zdravilnih učinkovinah zelišč in je delo avtokratskega predsednika Turkmenistana Gurbangulija Berdimuhamedova, v slovenščino je brez dvoma politična in poslovna poteza. Prav zato je izšla v dneh, ko se turkmenistanski predsednik v duhu krepitve političnih in gospodarskih odnosov med državama mudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Ne preseneča niti, da so prevod knjige podprla štiri slovenska podjetja: Iskratel, Comita, Doul in Krka, ki si (najbrž) želijo dolgoročnega poslovnega sodelovanja s to puščavsko srednjeazijsko državo. "Naša podjetja so že nekaj let prisotna v Turkmenistanu, kjer poslovanje poteka izredno korektno, dinamično in v zadovoljstvo obeh strani. Prizadevamo si, da skozi svoj posel spodbudimo še večjo poslovno povezanost in sodelovanje obeh držav, saj so možnosti obojestranske izmenjave izjemne. Podporo izdaji knjige o zdravilnih rastlinah vidimo kot usklajeno in enotno sporočilo vseh štirih podjetij, da nas povezuje mnogo več kot le medsebojno trgovanje in posel. Prva turkmenistanska knjiga v slovenščini je zgodovinski dogodek za obe državi in ustvarja še tesnejšo vez med nami," je izid knjige pospremil glavni direktor družbe Iskratel Željko Puljič.

Zdravilne turkmenistanske rastline "Skupaj s strokovnjaki s področja medicine in farmakologije se obračam na širši krog bralcev, ki jih zanimajo bogat rastlinski svet naše dežele ter njeni starodavni običaji in prakse s področja ljudskega zdravilstva," je med drugim v uvodu napisal Berdimuhamedov.

Moč rastlinskih učinkovin je začel spoznavati že kot študent medicine in takrat postal vnet zagovornik zdravljenja z zelišči. Kot zdravnik, nato pa kot organizator nacionalnega zdravstvenega varstva je vrsto let sistematično preučeval bogato moč zdravilnih rastlin.

V knjigi Zdravilne rastline Turkmenistana tako predstavlja obsežen pregled zdravilnih rastlin, več kot 200 opisov ter številne recepte in napotke, ki bodo v pomoč tako strokovnjakom s področja medicine, farmakologije, fitoterapije kot tudi širšemu krogu bralcem. V knjigi so zajete tudi takšne, ki rastejo v Sloveniji.

Pomemben doprinos knjižnega dela sta tudi koledar nabiranja rastlin in slovensko-latinsko-ruski slovar zdravilnih rastlin.

Časovni in vsebinski izziv Prevod knjige, kot poudarja jezikovna pedagoginja Maryna Bilash, direktorica družbe Linguarus, kjer je delo izšlo, je spremljal velik časovni izziv. V manj kot mesecu in pol so namreč knjigo prevedli, lektorirali, oblikovali in natisnili.

Poleg organizacijskega je prevod predstavljal tudi vsebinski izziv, saj so si morali za ustrezne prevode imen turkmenistanskih rastlin, ki jih pri nas ne poznamo, pomagati tudi s poimenovanji v drugih jezikih in priporočili strokovnjakov. Prav tako so morali prevajalci – šest si jih je razdelilo delo – zediniti o geografskih turkmenistanskih imenih.