Noah Charney

Četrtek,
22. 9. 2016,
15.53

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,78

Natisni članek

Natisni članek

performans umetnost tožba Marina Abramović Ulay

Četrtek, 22. 9. 2016, 15.53

7 let, 2 meseca

Umetnik Ulay je zmagal na sodišču proti nekdanji partnerici Marini Abramović

Noah Charney

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,78

Foto: Matej Leskovšek

Sodni spor med dvema znanima svetovnima umetnikoma, ki je trajal eno leto, se je končal z zmago Ulaya. Ta je svojo nekdanjo ljubezensko in umetniško partnerico Marino Abramović tožil zaradi kršitve pogodbe, ki je določala ravnanje z njuno skupno umetniško zapuščino. 

Čeprav sta Ulay, s pravim imenom Frank Uwe Laysiepen, svetovno znani umetnik, ki živi v Ljubljani in Amsterdamu, in Marina Abramović v umetnostnem svetu dobro poznani imeni, je nekdanji par, tako v življenju kot v umetnosti ,danes, ironično, med splošno javnostjo znan predvsem zaradi viralnega posnetka na YouTubu. Ta prikazuje njuno srečanje, ki se je zgodilo med performansom Marine Abramović v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku leta 2010. Posnetek ima več kot 29 milijonov ogledov.

Ulay je umetnico presenetil s svojim prihodom. Usedel se je nasproti nje, na stol, ki je bil namenjen komur koli, ki ga je želel zasesti in se tako postaviti nasproti nepremični umetnici. Čustva so se sprožila, o čemer sta pričala pogleda obeh. Posnetek ponovnega srečanja dolgo izgubljenih partnerjev pa je bil zmontiran in naložen na spletni kanal brez dovoljenja obeh vpletenih.

Konec na sodišču

Britanski časnik The Guardian je bil prvi, ki je poročal o tožbi, o novici, ki je 11. novembra lani šokirala umetnostni svet. Bil je tudi prvi, ki je poročal o koncu sodnega spora.

Ulay je s tožbo na amsterdamskem sodišču Marino Abramović obtožil kršitve pogodbe iz leta 1999, v kateri sta podpisala, kako bosta ravnala s skupno umetniško zapuščino. Njun razhod je bil dramatičen, leta 1988 sta se vsak s svoje strani podala po Kitajskem zidu, se srečala na sredini in se dokončno poslovila.

Določila o skupni umetnostni dediščini

Med letoma 1988 in 1991 nista imela stikov, vse dokler ju ni galerist Marine Abramović, Sean Kelly, spodbudil k oblikovanju pogodbe, ki je nastala v Amsterdamu. Ulay je svoj fotografski arhiv prodal Marini Abramović, vključno z negativi in dovoljenjem, da lahko na njihovi podlagi ustvarja umetniška dela, ki bi lahko bila na prodaj, jih uporablja na razstavah in v ponovitvenih performansih.

Umetnica pa se je s pogodbo obvezala, da Ulaya obvešča o vsakršnem koraku, povezanem z njuno skupno umetniško zapuščino. Dogovor je tudi bil, da je dobiček razdeljen med galerijo (50 %), Marino Abramović (30 %) in Ulayem (20 %).

Po razsodbi sodišča bo morala Marina Abramović zaradi kršenja pogodbe o skupni umetniški zapuščini z Ulayem umetniku plačati znatno vsoto. | Foto: Reuters Po razsodbi sodišča bo morala Marina Abramović zaradi kršenja pogodbe o skupni umetniški zapuščini z Ulayem umetniku plačati znatno vsoto. Foto: Reuters

Izbris iz skupne zgodovine

V ekskluzivnem intervjuju za The Guardian je Ulay pojasnil, da pogodba ni bila upoštevana in je bil dogovorjeni delež od prodaje zmanjšan za deset odstotkov, prav tako tudi ni prejel vseh izplačil, o številnih odkupih niti ni bil obveščen ali pa je bil le delno.

A glavna Ulayeva skrb pri vsem je bila, da ga Marina želi izbrisati iz skupne zgodovine. Zavrnila mu je celo pravice za uporabo fotografij nekaterih njunih skupnih projektov, ki jih je Ulay želel vključiti v svojo knjigo z Whispers: Ulay on Ulay. Marina za zavrnitev ni imela pravne podlage. Ulay se je kljub vsemu odločil, da teh skupnih fotografij v knjižno delo ne vključi. Te je nato nadomestil z rožnatim kvadratom, s protestom, ki je odmeval tudi na performansu, ki ga je lani januarja imel v muzeju Stedelijk v Amsterdamu. Na stene galerije je zapisal številke strani knjige, ki jih prekrivajo z rožnato "izbrisane" fotografije.

V izjavi, ki jo je v imenu Ulaya pripravil njegov odvetnik, je med drugim zapisano: "Sodišče Marini Abramović nalaga spoštovanje pogodbenega sporazuma, ki zagotavlja primerno navajanje Ulaya kot soavtorja skupnih del, ter prepoveduje bodoče kršenje njegovih moralnih in ekonomskih pravic." Sodišče je umetnici prav tako naložilo poplačilo znatne vsote, ki se navezuje na prodaje njunih skupnih del in komercialnega projekta umetnice, ki je v sodelovanju s športno blagovno znamko nastal na podlagi njunega skupnega dela.

 | Foto: Reuters Foto: Reuters

"Najbolj neprijetna in naporna tri leta"

V izjavi za The Guardian je ob koncu dolgotrajne pravne bitke, ki je prek odvetnikov pred dramo na sodišču trajala že dve leti, Ulay povedal, da so bila to zanj "tri najbolj neprijetna in naporna leta". Dodal je tudi: "Primer sem dobil na najbolj ključni točki." Olajšanje pa je, kot da bi se prelevil tako fizično kot mentalno, je še mogoče povzeti njegove besede.

Ulay je svojo bitko za umetniško prepoznavnost povezal s svojo bitko z rakom. "Preizkušnja z rakom je agresivno ogrožala moje življenje, pravna bitka z Marino Abramović pa je ogrožala mojo eksistenco. Po mojem mnenju je sodišče razsodilo pošteno in zadostilo resnici."

Srečanje, ki je pripeljalo na sodišče

Prav performans Marine Abramović z naslovom Artist is Present, ki ga je imela leta 2010 v enem najbolj vplivnih muzejev na svetu, v newyorški galeriji MoMA, je bil, ironično, med drugim kot primer omenjen tudi na sodišču. Kot je pojasnil Ulay, gre namreč za nadaljevanje njunega skupnega dela Nightsea Crossing, serije 90-dnevnih performansov med letoma 1981 in 1987, v katerih sta si prek mize zrla v oči. Za performans v galeriji MoMA, je "mizo le prerezala na pol in namesto mene, k temu, da se usedejo nasproti nje, povabila obiskovalce, vendar sem se prikazal …"