Ponedeljek, 30. 5. 2022, 8.36
2 leti, 6 mesecev
Umrl je Boris Pahor #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,70
47
V 109. letu starosti je umrl pisatelj Boris Pahor.
Boris Pahor se je rodil 26. avgusta leta 1913 v slovenski družini v Trstu, takrat glavnem pristanišču avstro-ogrskega cesarstva. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu.
Taboriščna izkušnja, ki jo je pozneje prelil v knjige
V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru.
Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili.
Boris Pahor leta 1958
Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije.
Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med drugim Prešernovo nagrado (1992), iz rok predsednika Milana Kučana srebrni častni znak RS (2000), nato francoski red legije časti (2007), bil je častni meščan Trsta in Maribora, na Bunčetovi domačiji v Dutovljah pa so uredili njegovo spominsko sobo. Bil je nosilec častnih doktoratov Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani ter od leta 2009 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob 102. rojstnem dnevu je prejel tudi častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.
"Z njegovim odhodom se končuje en čas in se pričenja drug. Brez njega med nami ni več oči, ki so videle, in roke, ki je zapisala. Ostali pa so spomini, ki dajejo novemu času moč, da bi bil boljši od prejšnjega," je v nagovoru Slovenkam in Slovencem ob Pahorjevi smrti dejal predsednik republike Borut Pahor.
Nagovor Slovenkam in Slovencem ob smrti Borisa Pahorja. https://t.co/tb28TAqIIg pic.twitter.com/keuEiManYY
— Borut Pahor (@BorutPahor) May 30, 2022
"Boris Pahor je bil, z besedami Draga Jančarja, človek s prepovedanimi sanjami, ki so postale resničnost. Bil je očividec, pričevalec, opominjevalec. Vest slovenstva, Evrope in sveta. Človek, ki je zase terjal svobodo, da misli drugače in je to enako svobodo zahteval tudi za druge. Nemogoči potnik skozi zgodovino je s svojo neverjetno življenjsko silo postal predvsem navdihovalec. Zaradi njega vemo, da si lahko upamo sanjati prepovedane sanje. Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca," je še povedal Pahor.
Predsednik republike je ob tem še dejal, da čuti "globoko zadoščenje", ker sta Borisa Pahorja z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello odlikovala z odlikovanji obeh držav na dan, ko je tržaški Narodni dom po sto letih znova postal slovenski.
Borut Pahor in Sergio Mattarella z Borisom Pahorjem leta 2020
"Boris Pahor je ob tem dejal: 'Odlikovanji posvečam vsem mrtvim, vsem, o katerih sem pisal, začenši z Lojzetom Bratužem in štirimi bazoviškimi junaki, ki se jim bo 13. julija poklonil tudi predsednik italijanske države," je njegove besede povzel Borut Pahor in zaključil: "Slovenke in Slovenci, Evropejke in Evropejci, srečni smo, da nam je usoda namenila Borisa Pahorja."
"Fašizem mu je ukradel 25 let življenja"
"Pahor je bil poosebljen zgodovinski spomin na grozote, ki so jih v 20. stoletju doživljale manjšine, in v svojih knjigah je svoje pričevanje vedno želel prenesti na mlado generacijo," je v posvetilu Pahorju v časopisu La Reppublica napisal novinar Paolo Rumiz.
"Morda je bila njegova dolgoživost maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja in mu preprečeval, da bi govoril svoj jezik. Bila je odgovor tistim, ki v 'zelo italijanskem mestu' niso hoteli slišati za človeka, ki piše v drugem jeziku in kljubuje amneziji v državi, v kateri je fašizem pokazal svojo najhujšo plat," je še zapisal Rumiz in dodal, da je Pahor postal slaven povsod po svetu, preden so ga priznali tudi v Italiji. Nekropolo so namreč v italijanščino prevedli šele 40 let po njenem izidu leta 1967.
Preberite še:
47