V Ljubljani na ogled dva javnosti še neznana Prešernova rokopisa

Prešernova rokopisa, ki sta pomembno odkritje, saj zadnje večje najdbe pesnikovih rokopisov segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, sta še do pred nekaj meseci bila v zasebni lasti Evgena Favettija, ameriškega Slovenca iz Clevelanda.

Aprila se je Favetti prek elektronske pošte z informacijo, da ima originalna Prešernova dokumenta, obrnil na tamkajšnjega slovenskega generalnega konzula Andreja Gregorja Rodeta, ta pa na strokovnjaka – lektorja slovenščine Luko Zibelnika. Ta je tudi prostovoljec v clevelandskem Slovenskem muzeju in arhivu, kjer bosta v bodoči Prešernovi sobi kmalu javnosti na ogled tudi nova pesnikova rokopisa.

Gre za do zdaj še dva nepoznana rokopisa Prešernovih pesmi Slovo od mladosti in Dohtar.

Potrjena pristnost dokumentov

Zibelnik se je tako še z do pred kratkim neznano ohranjeno kulturno dediščino seznanil v ZDA. "S solznimi očmi sem držal rokopisa v roki," je lektor slovenščine opisal svoj prvi stik z odkritjem. Prav tako pa so ob sestanku na konzulatu vsi dvomi o njegovi pristnosti takoj izginili.

Potrebno je bilo še eno srečanje, da je pri Favettiju dozorela odločitev, da rokopisa podari slovenski kulturni instituciji v ZDA, s tem pa jih ponudi na ogled (tamkajšnji) javnosti.

Profesor z oddelka za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti Miran Hladnik in lektor slovenščine, sicer tudi prostovoljec v Slovenskem muzeju in arhivu v ZDA Luka Zibelnik poudarjata, da gre za dragoceno kulturno dediščino.

Iz Clevelanda v Ljubljano na enkratni obisk

Po podpisu darilne pogodbe ob tretjem srečanju, tokrat na Favettijevem domu, sta rokopisa z diplomatsko pošto potovala v Ljubljano. Tu je Jana Kolar opravila spektralno analizo, ki bo dokončno potrdila avtentičnost dokumentov.

Dobro ohranjena in podpisana pesnikova rokopisa so danes, preden ju bodo čez nekaj dni vrnili v Cleveland, na enkratnem ogledu širši javnosti predstavili na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za zainteresirani odziv javnosti ob novih Prešernovih najdbah Zibelnik pravi, da je bil pričakovan, saj, kot veste, "Slovenci nismo imeli kraljev, velikih vojskovodij ali svetnikov. Tukaj parafraziram prof. dr. Ireno Novak Popov, ki pravi, da je Prešeren za nas svetnik."

Ob umestitvi rokopisov v ZDA je dodal: "Tudi največjo slovensko izseljensko mesto potrebuje Prešernovo relikvijo. Nekaj, okoli česa se lahko zberejo vsi. (...) Delček ustvarjanja pesnika, svetnika, kralja."

Za zainteresirani odziv javnosti ob novih Prešernovih najdbah Zibelnik pravi, da je bil pričakovan, saj, kot veste, "Slovenci nismo imeli kraljev, velikih vojskovodij ali svetnikov. Tukaj parafraziram prof. dr. Ireno Novak Popov, ki pravi, da je Prešeren za nas svetnik."

Kako sta rokopisa prišla v Favettijeve roke?

Favettijev oče, prav tako Evgen Favetti, je pred vojno delal pri knjigarnarju in zbiratelju Janezu Dolžanu, ki mu je v poznih 30. letih prejšnjega stoletja dal rokopisa. Družina se je po vojni preselila v ZDA, kjer je pred dobrimi desetimi leti oče pred smrtjo rokopisa dal sinu. 

Pesmi v različnih pisavah

Slovo od mladosti je ena od najstarejših Prešernovih pesmi, ki jo je napisal v bohoričici (slovenska pisava iz časa reformacije, ki je bila v veljavi do 19. stoletja in se imenuje po Adamu Bohoriču) leta 1829 in jo je leto pozneje izdal v Kranjski Čbeli. Delo velja tudi za naznanitev njegovega zrelega pesniškega obdobja, saj v njej piše o svojih pomembnih življenjskih spoznanjih. Pesem Dohtar pa je že napisana v gajici.

Kulturna dediščina naj bo javno dostopna

Profesor slovenistike z ljubljanske Filozofske fakultete Miran Hladnik je ob Favettijevi odločitvi, da kulturno dediščino iz zasebne zbirke preda instituciji, s tem pa da na ogled javnosti, opozoril, da naj bo ta za vzgled. V imenu proste dostopnosti kulturnih dobrin, kulturne dediščine in uporabnosti je tako apeliral na še več takšnih potez.

Ob tem je iz občinstva vodja rokopisne zbirke pri NUK Marijan Rupert dodal, da imamo srečo, da je glede tega zavest pri nas zelo velika. "Pri nas hranimo rokopise največjih slovenskih pisateljev in pesnikov, tudi Prešernovih. Večina ljudi te stvari namreč podari. Te stvari prihajajo k nam redno in sistematično," pravi.