Ideja za konec tedna: v eno najslikovitejših gorskih dolin v Sloveniji

Kako do Tople:

Dolina potoka Topla pod južnimi stenami Pece je nekaj kilometrov oddaljena od Črne na Koroškem.

Do Črne na Koroškem se pripeljemo iz Raven na Koroškem ali iz Šoštanja prek prelaza Spodnje Sleme. V Črno se lahko pripeljemo tudi iz Luč, nato pa vožnjo nadaljujemo proti Logarski dolini. V vasi Solčava zapustimo glavno cesto proti Logarski dolini in vožnjo nadaljujemo desno v smeri Podolševe, prelaza Spodnje Sleme in Črne na Koroškem.

S Črne nadaljujemo proti Koprivni. V nadaljevanju se vzpenjamo ob reki Meži. Pripeljemo se do križišča, kjer se desno odcepi cesta v dolino Tople.

Odmaknjena dolina ob potoku Topla, ki se zliva v reko Mežo, velja za eno lepših gorskih dolin, ki je že od leta 1966 zavarovana kot krajinski park.

Kmetija Burjak

Zato so se ohranile številne naravne in kulturne posebnosti, med katerimi so se ohranile mogočne kmetije, zgrajene v alpskem slogu in pokrite s skodlo. Ker ena kmetija tvori kar svoj zaselek, so dobile tudi simpatično etnološko ime – celki. Te kmetije že stoletja ohranjajo spomin na trdo kmečko življenje koroških kmetov in predstavljajo pomemben del slovenske kulturne dediščine. Burjakova, ki je najnižja med domačijami, Florinova, Kordeževa, Fajmutova in najvišje ležeča, Končnikova domačija so naša povezava s 16. stoletjem, ko so ljudje začeli poseljevati karavanške doline.

Kmetija Florin

Ob domačijah so včasih stali mlini in med njimi je posebej treba izpostaviti Burjakov mlin, ki je del turistične transverzale Mlinska cesta in poteka od Šoštanja do Železne kaple v Avstriji.

V spomin na rudarsko tradicijo v dolini Tople, kjer so od leta 1834 kopali svinec in cink, je na ogled del svinčevo-cinkovega rudišča Topla, katerega ostanki veljajo za geološko zanimivost.

 V turističnem Rudniku cinka in svinca v Mežici ter muzeju so na ogled zbirka rud, mineralov in fosilov, rudarsko stanovanje iz začetka 20. stoletja, jamomerska soba, zbirka fotografij in drugi predmeti. Muzejski sklop sestavljajo upravna stavba iz leta 1926, kjer je muzej, Glančnikov rov z delom revirja Moring iz leta 1886, rudniške delavnice in Mašinhaus iz leta 1926 ter Fridrihov rov, ki je urejen za kolesarjenje.

Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!

Koroški kolesarski raj

Druge kolesarske poti okoli Črne na Koroškem

- Zajčji krog (srednje zahtevna)

Dolžina: 16 km, skupno vzpona: 740 m, čas vožnje: 2h 30min

Potek ture: Črna–Mušenik–Motnik–domačija Petek–Podpeca–Mitnik–domačija Najbrž–domačija Stopar–domačija Žačen–Črna

- Kunina krog (srednje zahtevna)

Dolžina: 17 km, skupno vzpona: 790 m, čas vožnje: 2h 30min

Potek ture: Črna–Pristava–Cvelbar–Godec–Stane–Črna

- Veveričji krog (srednje zahtevna)

Dolžina: 18 km, skupno vzpona: 780 m, čas vožnje: 3h

Potek poti: Črna–Perhanija–Najevska lipa–Stane–Črna

- Risov krog (srednje zahtevna)

Dolžina: 19 km, skupno vzpona: 880 m, čas vožnje: 3h 30min

Potek poti: Črna–Pristava–Mihev–Štenge–Pikovo–Igrčevo-Črna

- Petelinov krog (zahtevna)

Dolžina: 28 km, skupno vzpona: 1140 m, čas vožnje: 5h

Potek poti: Črna–Petelinjek–Najevska lipa–Pudgarsko–Kramarca–Perhanija–Črna

- Gamsov krog (zahtevna)

Dolžina: 29 km, skupno vzpona: 1060 m, čas vožnje: 5h

Potek poti: Črna–Koprivna–Preval–Topla–Črna

- Jazbečev krog (zahtevna)

Dolžina: 31 km, skupno vzpona: 1190 m, čas vožnje: 5h 30min

Potek poti: Črn –Javorje–Križan–Žerjav–Črna

- Jelenov krog (zahtevna)

Dolžina: 31 km, skupno vzpona: 1100 m, čas vožnje: 5h

Potek poti: Črna–Bistra–Bukovnik–Haderlap–Koprivna–Črna

- Lisjakov krog (zahtevna)

Dolžina: 35 km, skupno vzpona: 1530 m, čas vožnje: 6h 30min

Potek poti: Črna–Ludranski vrh–Hlipovc–Brezovnik–Kozjak–Plaznik–Črna