Britanci s strožjimi zakoni nad "pornografijo iz maščevanja"

"Pornografija iz maščevanja" (revenge pornography) označuje posnetke in fotografije nekdanjih partnerjev ali partneric, ki po koncu zveze brez dovoljenja končajo na spletu ali v tisku. Nova britanska zakonodaja bo po novem takšne posnetke urejala v posebnem zakonu, najvišja zagrožena kazen pa bo dve leti zapora.

Čeprav nekateri trdijo, da tovrstne posnetke že ureja zakon, ki ureja izsiljevanje, je nova zakonodaja posledica vedno glasnejših pritiskov javnosti, saj je tovrstna pornografija na nekaterih spletnih mestih postala že samostojni žanr. Nove ukrepe je najverjetneje spodbudili tudi hekerski napadi, po katerih je na splet pricurljajo na stotine golih fotografij zvezdnic.

Prepoved pošiljanja golih fotografij brez dovoljenja tudi prek kratkih sporočil Sprememba zakonodaje bo po upanju predlagateljev in predlagateljic še dodatno opozorila, da je objava zasebnih fotografij brez dovoljenja nedopustna in da bodo storilci za to kazensko odgovarjali. Zakon bo prepovedoval razširjanje osebnih fotografij brez dovoljenja prek elektronske pošte, spletnih strani, Facebooka, Twitterja, pa tudi prek kratkih sporočil ali fizičnih kopij fotografij.

Zakon bo urejal fotografije in videoposnetke, na katerih bodo ljudje v seksualnih položajih, ali kjer bodo vidne njihove genitalije oziroma na kratko, posnetki, na "katerih je vidno tisto, kar v javnosti sicer ne bi bilo".

Pri nas posredovanje osebnih posnetkov ureja Kazenski zakonik Pri nas posredovanje tovrstnih posnetkov po besedah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik ureja prvi odstavek 143. člena kazenskega zakonika, ki ureja objavo osebnih podatkov, kamor uvrščamo tudi podobo osebe, če je ta iz nje določena ali določljiva.

"Objava golih fotografij bivših partnerjev/partneric ni posebej inkriminirana, pač pa je inkriminirana nezakonita objava osebnih podatkov. Težo dejanja in njegove posledice sodišče presoja v vsakem primeru posebej in upošteva pri odmeri sankcije. Odločitev o uvedbi pregona je v rokah tožilstva, prizadeti posameznik pa se lahko odloči, da vloži zasebno tožbo za eno od kaznivih dejanj iz poglavja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime" je še zapisala informacijska pooblaščenka.