Nedelja,
11. 10. 2015,
9.45

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

mali junaki starševstvo Tina Deu

Nedelja, 11. 10. 2015, 9.45

7 let, 2 meseca

Dragi starši, prepustite se, delujte iz srca in si zaupajte

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Živimo v negotovem svetu, v svetu, ko prepogosto čutimo, da ne zmoremo vsega sami in da potrebujemo pomoč usposobljenih strokovnjakov. Žal tudi pri vzgoji otrok vse manj razmišljamo s svojo glavo.

Zakaj smo začeli premalo zaupati sami sebi in veliko raje kot svojo pamet poslušamo mnenja vseh mogočih strokovnjakov? Zakaj vsak mesec beremo drug priročnik, kako otroka pripraviti na spanje, kako ga pravilno prehranjevati, kako ga pripraviti na šolske klopi itd.? Kje smo izgubili svojo pot?

Priročniki, ki vzgoji pravzaprav ne pomagajo Tina Deu, blogerka, mati treh otrok, se je na svojem blogu spraševala, kam je šla zdrava pamet, in razložila, zakaj priročnikov za vzgojo preprosto ne bere več.

"Priročnikov za vzgojo ne berem zato, ker naj bi bili neumni. Iskreno verjamem, da se v marsikaterem skrivajo uporabni nasveti. Zagotovo obstajajo tudi takšni, ki so zabavni in dobro napisani.

Pravzaprav me moti koncept branja teh knjig. Namenjene so vzgoji, ampak nanjo v resnici slabo vplivajo. Ogrožajo našo zdravo pamet.

Ni treba ves čas vsega delati prav. Pomembno je, da misliš, da delaš prav. Po mojem mnenju je bolje včasih samozavestno zgrešiti kot pa mencati pred vsako novo odločitvijo. Potem lahko šele zgrešiš."

Kaj nas je pripeljejo do tega, da rajši beremo priročnike, kot pa poslušamo svoje otroke? Nas je strah odgovornosti in smo jo raje predali v roke knjigam?

Petra Greiner, mama in ustanoviteljica Zavoda 13, s katerim ozavešča o drugačnosti, meni, da preveč zahtevamo od sebe in smo preveč napeti, "saj so otroci postali projekt, ki ga je treba kar najbolje 'sprojektirati'. Zato ga 'bombardiramo' že kmalu po rojstvu z vsemi mogočimi aktivnostmi in dražljaji. Želimo genija, vozimo ga na to in ono spodbudo, obenem pa se ne znamo ob njen sprostiti in igrati."

Potem pa nas zvečer prepogosto peče vest in smo nemirni, ker razmišljamo, kaj vse bi z otrokom morali početi. "Težko je poslušati sebe, saj si vedno pred preizkušnjo, ali delaš prav ali narobe," doda Petra Greiner.

Kaj v svoji osnovi pomeni biti starš ? Tudi sama priznava, da če ne bi dobila deklice, "ki je z očmi zunanjega sveta izredno prizadeta, preprostosti starševstva ne bi zaznala na tak način, kot jo zdaj. Da začnemo otroke sprejemati in ljubiti v tam, kar so, in ne v pričakovanja tistega, kar smo si zadali kot starši. Se morda kdaj vprašamo, kaj si želijo oni sami? Jih spodbujamo k dobroti, iskrenosti ali učimo, kako biti čuječ do najbližjega?"

Strokovnjake išče po lastnem občutku in priročniki so le kažipot, "ki ga v realnem življenju upoštevam ali pa tudi ne".

Kje so prosti popoldnevi, polna dvorišča pred bloki, tekanje za žogo, plezanja na drevesa? Zakaj bi morali ves čas nekaj početi? Zakaj kakšen dan ne bi imeli urnika in nečesa počeli brez pravega razloga?

Ko deluješ iz svojega srca, si dober starš Petra Greiner stavi na zdravo kmečko pamet, ki si je zdi najboljša pomoč do idealnega starševstva. "Prepustiti se in delovati iz starševskega srca ter po občutku je najtežje. Tega okolica ne spodbuja, zato smo v vlogi starševstva tako nesamostojni in negotovi. Ko se enkrat začnemo poslušati, pa strokovnjake in njihove priročnike vzamemo v roke takrat, ko potrebujemo le še drugo mnenje, ki nam razširi horizont ali nam le potrdi, da smo na pravi poti."

Alenka Tacol, psihologinja, avtorica številnih priročnikov in sodelavka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ne vidi težav v tem, da starši prisluhnejo kakšnemu strokovnjaku. Težava je, da je danes v množici ljudi, ki radi dajejo nasvete drugim, laikom včasih težko razlikovati med strokovnjaki in "strokovnjaki".

Preveč informacij ni vedno dobro "Predvsem pa se današnji starši težko znajdejo v množici informacij, ki jih pridobivajo v želji, da bi bili dobri starši. Iščejo informacije na spletu, na najrazličnejših forumih, v revijah, pri strokovnjakih. Tako se zgodi, da so polni informacij, ki jih ne znajo prav uporabiti. V svoji vzgojni vlogi so negotovi in sledijo zdaj enemu, zdaj drugemu nasvetu, namesto da bi prisluhnili otroku, se osredotočili nanj in si zaupali."

Če bi si zaupali, bi o vzgoji otrok vedeli več, kot si mislimo. "Vsem nam bo bolj koristilo, če bomo namesto priročnikov otrokom brali pravljice, sami pa leposlovje," še zapiše Tina Deu.