Nedelja, 11. 3. 2018, 12.17
6 let, 8 mesecev
Na vaji reševanja izpod lavin
Ko te iz snežnega "groba" reši štirinožni prijatelj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
2
Pod Vršičem smo se na vaji reševanja ponesrečencev, zasutih v plazovih, pridružili enoti reševalnih psov in občutek, ko te iz pokrite snežne votline, ki ji reševalci rečejo grob, reši štirinožni prijatelj, okusili na lastni koži. Vse skupaj pa seveda posneli.
Vonj človeka je ključnega pomena
Štirinožec človeka najde na podlagi njegovega vonja. Da se vse to izide, mora biti izpolnjenih več kriterijev. "Naši psi so natrenirani tako, da iščejo vonj kateregakoli človeka, ki leži pri miru. Išče torej vonj, ki je stabilen. Vonj ponesrečenca, ki leži. Da pes ta vonj dobi, je najbolj odvisno od naravnih razmer, od vremena. Odvisno je od tega, kako piha veter, kam piha, ali je vlažno ali suho," nam je uvodoma pojasnil Zvonko Majcen, vodja enote reševalnih psov SIP-1.
Kratek video reševanja izpod snega: Matija Lepoša
Ta, kot je poudaril, uradno sicer ni pooblaščena za reševanje izpod plazov (za to so pooblaščeni izključno gorski reševalci, ki so hkrati tudi izkušeni alpinisti), a vendarle trenira tudi to metodo iskanja. Zakaj? Ker se lepo dopolnjuje z reševanjem izpod ruševin ali reševanjem pogrešanih oseb v naravi, s čimer se ukvarja tudi ta enota, psi pa dobijo dodatno motivacijo za učenje.
Zvonko Majcen, sin legendarnega Antona Zvonka Majcna, tekača, ki se je udeležil vseh 60 tekov po potek okupirane Ljubljane (tek trojk), je vodja enote reševalnih psov iz ljubljanske regije (SIP-1).
Veter je ključnega pomena
Pred reševanjem izpod plazov vodnik vedno preveri smer vetra. To je najlažje storiti s prahom. Prav od smeri vetra je odvisna tudi taktika reševanja. Ta vedno poteka v smeri vetra oziroma proti vetru, ki psu prinese največ vonjav.
Trenutek, ko pes skoči v snežno duplino. Marker ga nagradi s priboljškom in njegovo najljubšo igračko.
Od odprtega do povsem zaprtega "groba"
"Treniramo postopoma. Psa, ki je prvič na lavinskem tečaju, učimo z iskanjem odprtega 'groba'. To pomeni, da je marker samo pokrit s snegom, psu pomaha z njegovo nagrado. Druga stopnja je iskanje v polovično in na koncu povsem zaprtem 'grobu'. Pes se tako nauči, da se mora do človeka dokopati, refleks kopanja pa krepimo tako, da z regulacijo debeline plasti snega na vhodu otežujemo prehod v 'grob'. Učimo z motivacijo, to pomeni, da pes v trenutku, ko človeka najde, za nagrado dobi hrano in svojo najljubšo igračko."
Psi, ki se šele spoznavajo z reševanjem izpod plazov, se učenja lotevajo postopoma. Najprej jih markerji čakajo v ti. trugi (ko so le delno pokriti s snegom), pozneje pa v snežnem zaklonišču ("grobu"), ki je lahko delno ali povsem zaprt.
Za reševanje je primerna vsaka pasma, za ruševine bolj specifične
Majcen pravi, da so za reševanje primerni vsi psi, še posebej za reševanje v naravi, medtem ko so za reševanje izpod ruševin bolj primerni psi velikosti labradorca in nemškega ovčarja, saj lahko imajo sicer težave z gibanjem. "Pri iskanju pogrešanih in izpod lavin pa omejitev ni, vse je v glavi vodnika," je prepričan Majcen. "Če vodnik sprejme ta način delovanja, lahko za iskanje uporabimo kateregakoli psa," je pojasnil.
Človek in pes, že od nekdaj odlična, če ne celo najboljša prijatelja.
Glede starostne komponente osnovno pravilo narekuje, da se psa začne šolati čim bolj zgodaj (od tri do štiri mesece) in ga tako navajati na delo reševalca. "Hkrati mora potekati tudi osnovno šolanje, torej socializacija psa, navajanje psa na ljudi in okolje, zraven pa sodeluje tudi pri aktivnostih, ki so specifične za reševanje. Kuža se navadi na nagrajevanje tujih ljudi, to pomeni, da zna iskati tudi tuje ljudi, ne samo lastnika, da postane agilen, torej da zna premagovati različne ovire, od lestve do debel, avtomobilskih gum in podobno. Vse to mora na koncu obvladati."
"Šolanje se konča s t. i. B-Bh-izpitom za spremljevalca, sledijo izpiti za vsako disciplino posebej: za iskanje pogrešanih v naravi, za iskanje izpod ruševin in iskanje v lavini. Vsak izpit ima dve stopnji, ko vodnik opravi drugo težavnostno stopnjo izpita, sledi uvrstitev v enote, ki so namenjene za reševanje v nesrečah. Če se neka oseba izgubi, nas aktivirajo prek številke 112, mi pa potem pomagamo pri iskanju pogrešane osebe."
Na vaji reševanja iz lavin je na Vršičo sodelovalo 25 vodnikov in njihovih reševalnih psov.
Skozi vse leto se psi in vodniki udeležujejo tudi taborov, kot je recimo SIP, ki je organiziran za vodnike in pse za reševanje pogrešanih oseb. Te enote imajo redne vaje, s katerimi psi ohranjajo kondicijo, če se pojavi priložnost, se udeležujejo tudi vaj v tujini in širijo svoje znanje v neznanih pogojih. V posebni enoti za reševanje pogrešanih oseb je približno 80 psov in vodnikov iz vse Slovenije. Enote so razporejene po regijah, ljubljanski (SIP-1, kjer je največ, 40 vodnikov), gorenjski, primorski, dolenjski …
2