Nedelja, 24. 4. 2016, 15.58
7 let, 2 meseca
Starši, kaj dobrega boste storili s tem, ko boste otroke spravili iz hiše?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Starši so otroke včasih s težavo spravili v hišo, danes je položaj obrnjen. Težko jih je spraviti iz nje. Zakaj raje tičijo med štirimi stenami, prikovani pred najrazličnejše zaslone, in zakaj je priporočljivo, da več časa preživijo na prostem?
Zato, ker je čas, ki ga otroci preživijo na prostem, čas brez motenj, ki jih prinašajo sodobni elektronski pripomočki, družbena omrežja in podobno.
Zato, ker čas, ki ga preživijo na prostem, krepi medsebojne odnose z vrstniki.
Zato, ker je gibanje na prostem dobrodošlo že zaradi gibanja samega. Izboljša koordinacijo, ritem, agilnost …
To je le nekaj glavnih pozitivnih učinkov gibanja na prostem, ki jih je v enem od svojih zapisov v časniku Time povzel Američan Stacy Bare, nekdanji vojak, ki se je po vrnitvi iz Iraka izgubil v alkoholni vrzeli. To so spodbudile travme zaradi izkušenj na bojišču, prav zaradi narave pa je znova našel pravo pot.
Plezanje mu je rešilo življenje. Zaradi njega se je odpovedal alkoholu. Z zgledom je pomagal tudi nekaterim drugim veteranom in za svoj trud prejel nagrado pustolovec leta, ki jo podeljuje revija National Geographic.
Nekdanji vojak Stacy Bare je velik zagovornik gibanja na prostem.
Bare je tudi direktor društva za aktivnosti na prostem Sierra Club Outdoors, svoje izkušnje pa deli na spletnem portalu Huffington Post in v reviji Time.
V nadaljevanju zapisa z naslovom Kako otroka navdušiti nad fantastično naravo piše, da so raziskave pokazale, da gibanje na prostem pri otrocih in tudi pri odraslih krepi občutek spoštovanja, radovednosti, čudenja, občudovanja …
Ta občutek pa zmanjšuje vpliv raznih vedenjskih motenj, kot so hiperaktivnost in podobne, bistveno pripomore k hitrejšemu okrevanju po najrazličnejših travmah in izboljša spanec.
Navsezadnje gibanje in igranje na prostem pomeni tudi zabavo. "Zunaj si lahko umazan, lahko si glasen, vse, česar si doma ne moreš privoščiti," razmišlja Bare.
Nekateri učitelji otrokom v nižjih razredih osnovne šole gibanje na prostem naročijo kar za domačo nalogo in glede na to, da mlajši še upoštevajo navodila učiteljev, to niti ni tako slab predlog. Kaj pa lahko glede tega storijo starši?
Pri malčkih je zgodba preprosta
Pomembno je, da jih spravite iz hiše. Ni treba, da jih ženete v gore ali na divje reke, dovolj bo že sprehod po soseščini. Vmes jih zaposlite z vprašanji, kot so, kaj si videli, kaj pa ti misliš o tem itd.
Zunaj si lahko glasen in umazan, med štirimi stenami si to težko privoščiš.
Pri osnovnošolcih se že malce zapleta
Osnovnošolci svet najraje spoznavajo sami. Bare v tem primeru predlaga zamenjavo vlog. Naj starši prosijo otroke za pomoč. Naj se pustijo podučiti, zakaj je to in ono dobro, kako se rola, kako se pleza, kako pravilno kolesari, poskakuje z gorskim kolesom in podobno.
Spodbujajte srednješolce, naj preverijo, kje so njihove meje
Staršem srednješolcev Bare svetuje, naj jih spodbujajo k razširjanju svojih obzorij. Vprašanja, kot so, česa še nisi poskusil, vse življenje imaš gore pred nosom, zakaj jih ne preplezaš, in podobna, so povsem primerna.
Najstniška leta so tudi pravi čas, da otrokom damo svobodo, ki jim omogoča, da naravo raziskujejo sami ali s prijatelji. Starši v stiku z njimi ostajajo z vprašanji, kot so: kaj si videl, kaj si doživel in podobna.
Bare je prepričan, da je skok v naravo vedno dober, pa naj bo to samo domače dvorišče ali pa pot okrog sveta.
Mlajše otroke je lažje spraviti iz hiše, z najstniki je to precej težje.
Denar tu ne bi smel biti težava
Tudi pomanjkanje opreme ne bi smelo biti razlog za tičanje med štirimi stenami, je prepričan. "Za večino pohajkovanja v naravi zadostujejo že navadna majica, kavbojke in trpežni športni čevlji.
"Noge naj sledijo očem, ki raziskujejo okolico, in ne bo vam hudega," še piše Bare.
Slovenski projekt Gremo na igrišče
Podobnega projekta, ki poskuša otroke odtegniti od zaslonov in spraviti nazaj na igrišča, k igri z vrstniki, starše pa prepričati, da se njihovi otroci zunaj lahko igrajo tudi brez njihovega nadzora, so se lotili tudi pri društvu Naturo, kjer izvajajo projekt Gremo na igrišče.
Igralni dan so že izvedli v Kranju in Ljubljani, prejšnji teden pa tudi v Novem mestu. Odzivi so odlični.
Pri igri na prostem uporabljajo običajne rekvizite, kot so žoge, loparji, balinčki, krede, gumitvist, kolebnice in podobno, cirkuške rekvizite, kot so žogice za žongliranje, diaboli, obroči, kiji, hodulje, različni ustvarjalni materiali, slack line, v tretji sklop rekvizitov pa spadajo predmeti, kot so lesene deske, palice, kartonske škatle in pločevinke ter orodja, na primer kladiva, olfa noži, žage, žeblji, vrvi ... To so predmeti, ki sami po sebi nimajo igralne funkcije, imajo pa veliko igralno vrednost, so njihovo uporabo utemeljili pri društvu Naturo.
Projekt Gremo na igrišče otroke vabi v naravo. Tam se igrajo in ustvarjajo sami, brez nadzora staršev.
S projektom želijo otroke spodbuditi k spontani igri na prostem, na njihovih igriščih, ulicah in njim zanimivih lokacijah, dolgoročno gledano pa je to zametek doživljajskega igrišča - brezplačnega dnevnega stičišča otrok in mladih, ki bo posvečeno otroški igri brez končnih ciljev, rezultatov, nagrad -, ki ga želijo postaviti v Kranju.
In kaj sploh početi zunaj?
Idej je toliko, da jim je tudi Google težko kos, sicer pa velja, da se bodo najboljših idej otroci tako ali tako spomnili sami. Če jim le damo dovolj časa in prostora. Najboljše ideje se lahko rodijo tudi iz dolgčasa
"Starši nismo animatorji na rojstnih dnevih, da bi skrbeli, da je otrokovo življenje samo zabavno. Naj se dolgočasijo, iz dolgčasa se lahko rodijo najboljše ideje, če jim le pustimo dovolj časa in nekaj materiala," pravi psihologinja Alenka Seršen Fras.
Utrinek iz ene od igralnic v naravi.
V arhivu smo poiskali pozabljene otroške igre, morda vam v počitniških dneh pridejo prav.
1. Pihanje mehurčkov
Pihanje milnatih mehurčkov je preprosta in učinkovita zabava, ki otroke vedno znova navduši. Čeprav mehurčki iz trgovine niso dragi, stanejo manj kot evro, lahko za spremembo milnico naredimo kar doma.
Potrebujemo:
• deciliter vode,
• deset kapelj detergenta za pomivanje posode,
• nekaj kapljic tekočega glicerina (lahko ga tudi izpustimo).
V večjem lončku nežno zmešamo sestavine. Za pihanje uporabimo slamice za pijačo – bolj so pisane, boljše bo! Otroci lahko pihajo drobne balončke, sestavljajo verigo mehurčkov na ravni podlagi ali s pihanjem v lonček ustvarijo bruhajoče vulkane milnice, vseeno pa jih opozorimo, da milnice ne smejo piti.
S kredami se da ustvariti prave male risarske mojstrovine.
2. Ristanc, polžek, zemljo krast
Svojega otroštva si morda ne bi mogli predstavljati brez skakanja ristanca, zavitega polžka ali kraje zemlje … Če nismo imeli pri roki krede, smo si igrišče zarisali kar v pesek ali zemljo. Poskrbimo, da bodo tudi naši otroci poznali te preproste in atraktivne igre. S pisanimi kredami bo risanje po asfaltu v še večje veselje.
3. Kavboji in Indijanci
Lopovi in policaji, kavboji in Indijanci … Sistem je pri vseh takih igrah enak. Otroci se razdelijo v dve skupini in se na določen znak razkropijo po okolici ter skrivajo pred nasprotnim moštvom. Tisto moštvo, ki prej odkrije vse nasprotnike, zmaga. Če si otroci prej nadenejo še maske, bo zabava res napeta.
