Kaj zobajo prekmurski piščanci?

Vedno bolj nas zanima poreklo hrane, pomembna nam je sledljivost, lokalna pridelava, način vzreje, vrsta krme, okolje, v katerem je bila žival vzrejena. Vse to so dejavniki, ki jih potrošniki upoštevamo pri nakupnih odločitvah.

Piščanec je, kar jé. Krma prekmurskega piščanca je v celoti lokalno pridelana in povsem brez GSO (gensko spremenljivih organizmov).

Dobra prehrana piščanca = dobra prehrana za nas

Zakaj je torej pomembno, kaj piščanec jé, in kako to vpliva na okus in kakovost mesa pripravljenega piščanca?

"Prehrana ima velik pomen tako za zdravje piščanca kakor tudi pozneje za kakovost mesa. Tega se še kako zavedamo tudi v skupini Panvita," uvodoma razloži Tomaž Kovačič, direktor Panvite Agromerkur.

"Krma je izrednega pomena, saj vpliva na okus in na ostale lastnosti piščanca. Kakovostna krma pozitivno vpliva na rast in razvoj piščanca in uživanje takega mesa je bolj prijetno. Neustrezna krma slabše kakovosti lahko piščancu doda neprijetne okuse. Dobra prehrana piščanca torej pomeni tudi dobro prehrano za nas," poudarja sogovornik.

Prehrana ima velik pomen tako za zdravje piščanca kakor tudi pozneje za kakovost mesa in tudi živila. Tega se še kako zavedajo tudi v skupini Panvita.

Lastna mešalnica in lokalne surovine

V Panviti velik pomen pripisujejo dejstvu, da se njihovi piščanci hranijo z lokalno pridelanimi žitaricami, s čimer podpirajo tudi domačo pridelavo, hkrati pa prispevajo k trajnostni rabi virov in varovanju okolja. Velik pomen pri krmi ima tudi lastna mešalnica.

"Vso krmo za naše piščance pridelamo v naši lastni mešalnici. Ta se nahaja v centru Prekmurja, od koder oskrbujemo vse naše reje s potrebnimi krmili. To nam zagotavlja stabilni oskrbo in proizvodnjo. Bistvo pa je, da pri krmljenju uporabljamo slovenska žita, ki jih pridelamo sami oziroma jih odkupimo od lokalnih kmetovalcev. Smo edini slovenski proizvajalec perutninskega mesa, ki uporablja izključno žita slovenskega izvora, pridelana tukaj v žitnici Prekmurja. Žita, kot so koruza, ječmen in pšenica, tvorijo osnovo krmil za naše piščance. Kakovostne in okusne krmne mešanice z visoko vsebnostjo hranilnih snovi omogočajo optimalen izkoristek genetskega potenciala živali, nadpovprečne konverzije, visoke dnevne priraste in dobro plodnost. Zato ima tudi prekmurski piščanec AVE odlično oceno – na neodvisnem preizkusu senzoričnih strokovnjakov Inštituta za varno hrano, krmo in okolje je denimo dobil kar 19,5 točke od 20," pove Tomaž Kovačič.

Panvita je edini slovenski proizvajalec perutninskega mesa, ki uporablja izključno žita slovenskega izvora.

Obdani z dobrimi naravnimi pogoji

Glede samooskrbe z žiti Tomaž Kovačič sicer meni sledeče: "Slovenija ni samooskrbna z žiti, zato so mnogi ostali proizvajalci prisiljeni uvažati to surovino. Mi imamo to srečo, da se nahajamo sredi žitnice Slovenije. Dani so nam pogoji, da se lahko oskrbimo z dovolj lokalnimi žiti in surovinami," zatrdi Tomaž Kovačič in doda: "Gotovo se percepcija izbora hrane pri Slovencih spreminja. Potrošnik postaja čedalje bolj osveščen, rad posega po lokalno pridelani hrani, pri kateri ve, od kod prihaja in kdo jo je vzredil."

Osveščenost vedno večja

Temu pritrjuje tudi Igor Šmauc, direktor prodaje Panvite MIR. "Ugotavljamo, da je potrošnik vedno bolj osveščen o samem poreklu in kvaliteti mesa. Če primerjamo z obdobjem izpred 10 let nazaj, se je ta zavest povečala za kar nekajkrat. Potrošniki želijo vedeti, od kod prihaja meso, pa ne samo meso, temveč tudi od kod prihajajo sestavine s katerimi se hranijo živali, kar se mi zdi ključno. Za potrošnika je zelo pomembno, da ve kaj jé. V Panviti lahko zagotavljamo, da so vsa žita stoodstotno slovenskega porekla. Da imamo visoko kvalitetno krmne mešanice," pove Igor Šmauc.

36 rejcev sodeluje pri reji piščancev, ki so krmljeni izključno s Panvitinimi žiti.

Povezanost z okoljem

Z gospodom Igorjem Šmaucem smo sicer več besed spregovorili o načinu sodelovanja z lokalnimi rejci in povezanosti z okoljem.

"Še kako pomembno je, da je vsa krma za živali in vzreja piščancev lokalna. To dosegamo na način, da sodelujemo s 36 rejci, kooperacijskimi kmetijami v celotnem Pomurju, od Hodoša do Ormoža. Skupina Panvita dostavlja dan stare piščance svojim kooperacijskim kmetijam, skupaj z lastno krmo. Kmetje pa poskrbijo, da dejansko vzrejajo naše piščance. Visoko kakovost naših piščancev dosegamo tudi z lastno veterinarsko službo, ki redno skrbi za zdravje naših živali," razlaga.

Več kot 2.500 družinskih kmetij

S Panvito pri odkupu lokalnih žit sicer sodeluje več kot 2.500 družinskih kmetij. Okoli 50 kmetov skrbno prideluje in obdeluje žita na Panvitinih njivah. 70 zaposlenih skrbi za pripravo Panvitinih krmnih mešanic za piščance AVE. 36 rejcev sodeluje pri reji piščancev, ki so krmljeni izključno s Panvitinimi žiti. Več kot 170 zaposlenih sodeluje pri reji piščancev in proizvodnji piščančjega mesa, Panvita pa na leto vzredi okoli 3,8 milijona piščancev, kar znaša okoli desetino vseh piščancev, vzrejenih v Sloveniji.

Za potrošnika je zelo pomembno, da ve kaj jé. V Panviti zagotavljajo, da so vsa žita stoodstotno slovenskega porekla.

Celovit nadzor

Skupina Panvita zagotavlja vertikalno integrirano proizvodnjo hrane, kar omogoča celovit nadzor vsake faze vzreje živali, od priprave krmnih mešanic do končnega proizvoda. Sistem namreč temelji na kontroli celotnega procesa pridelave ali prireje, ne le na analizah končnih proizvodov.

"Nadzor za kvalitetnega piščanca poteka večfazno. Kot prvo, mi skladiščimo 100-odstotno svoja žita v lastnih skladiščnih objektih. S tem imamo stoodstotno pod nadzorom kakovost krmnih mešanic, ki so zelo pomembne za kvaliteto končnega izdelka piščanca. Omembe vredna je tudi kratka dobavna pot od njive do sušilnice in skladišča, ki zagotavlja manjši okoljski odtis zaradi prevoza ter boljšo kvaliteto krme, saj se ne morejo razviti skladiščni škodljivci in ni treba izvajati fumigacije," razlaga Igor Šmauc.

Kratka dobavna pot od njive do sušilnice in skladišča zagotavlja manjši okoljski odtis zaradi prevoza in boljšo kvaliteto krme, saj se ne morejo razviti skladiščni škodljivci in ni potrebno izvajati fumigacije.

Tudi Igor Šmauc pa poudarja, da je osnova krma. "Krma je najpomembnejši dejavnik za zdravje živali. Če je kvalitetna, so piščanci zdravi. Sama struktura krmne mešanice nedvomno zelo pozitivno vpliva na okus končnega izdelka. Tukaj imamo z lastno tovarno močnih krmil gotovo zelo velik vpliv na okus samega izdelka. Zato je tudi prekmurski piščanec AVE tako polnega okusa, razlika je nedvomno opazna," meni Igor Šmauc.

Brez gensko spremenjenih organizmov

V Panviti sicer tako ali drugače poslušajo kupce in se zavedajo pomena zdrave in varne hrane, zato zadnja leta intenzivno vlagajo v razvoj in izboljšanje njihovih izdelkov in storitev. Da kupci prepoznajo njihov trud in zavzetost, pa kažejo tudi poslovni rezultati, kjer zadnja leta beležijo konstantno rast.

Skupina Panvita je v letošnjem letu postala certificiran ponudnik piščančjega mesa, ki je popolnoma brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).

Skupina Panvita je denimo v letošnjem letu postala certificiran ponudnik piščančjega mesa, ki je popolnoma brez gensko spremenjenih organizmov (GSO).

"Da, kot prvi slovenski proizvajalec bomo potrošniku ponudili piščančje meso brez GSO. Gre vsekakor za pomemben korak naprej. Certifikat "Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov" določa osnovo za pridelavo oziroma proizvodnjo kmetijskih pridelkov, živil in krme, ki niso bili pridelani ali proizvedeni iz, z ali s pomočjo GSO, s poudarkom na nadzoru sledljivosti, pretoku surovin in proizvodnih procesov z namenom zagotovitve informiranosti potrošnika. Podeljuje ga neodvisen certifikacijski organ IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM)," pove Tomaž Kovačič.

Na Panvitinem piščančjem mesu, ki ga prodajajo pod blagovno znamko AVE, kot tudi drugje, je tako po novem jasno razvidna označba Pridelano/proizvedeno brez GSO.

Za vse piščančje proizvode lahko pri Panviti zagotovijo, da se živali hranijo brez gensko spremenjenih sestavin. Krma vsebuje samo surovine na rastlinski osnovi, ki ne izvirajo iz genskega inženiringa.

To zagotavlja, da krma v nobenem trenutku ne pride v stik z gensko spremenjeno sojo ali zrnom – niti med prevozom niti med skladiščenjem. Slednje velja tudi za druge z vidika GSO tvegane sestavine.

Nadstandard na trgu

Certifikat "Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov" na trgu predstavlja nadstandard, ki dodatno bogati ponudbo, potrošnikom pa daje možnost izbire mesa, pridelanega brez GSO. Certifikat ni samo enkratno podeljen standard, pač pa se preverjanje izvaja vsaj enkrat letno, poudarjajo v Panviti.

V Panviti so ponosni, da izpolnjujejo vse predpisane zahteve in pogoje za pridobitev standarda "Pridelano/proizvedeno brez GSO – brez gensko spremenjenih organizmov" za piščančje meso.

Za pridobitev standarda Pridelano/proizvedeno brez GSO sicer veljajo zelo strogi kriteriji. Standard Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) je strožji, kot je predpisano s slovensko zakonodajo oz. zakonodajo EU, ki ureja področje gensko spremenjenih organizmov, saj zajema tudi zahteve o odsotnosti GSO pri krmljenju živali in nadalje pri predelavi mesa, vključno z vsemi dodatki in tehnološkimi sredstvi.

"Piščanec AVE je edini piščanec v Sloveniji, ki se hrani z lokalno pridelano krmo brez GSO. Prav zaradi odlične krme se lahko pohvali s polnim okusom in neverjetno sočnostjo," sklene Tomaž Kovačič.

Preberite tudi:

Trendi Kako do okusnega in sočnega piščanca?