Uživajmo poletje
Sobota, 1. 7. 2023, 22.15
1 leto, 4 mesece
"Bogati Arabci ne bodo dvakrat prestopali z letalom, da bi se nato še tri ure vozili v toplice"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,33
Ena največjih težav slovenskega turizma je tudi to, da nimamo neposrednih letalskih povezav ali pa vsaj takšnih z enim prestopanjem.
"Premožni arabski gostje ne bodo dvakrat ali trikrat prestopali do Slovenije, da bi se lahko nato še tri ure vozili z avtomobilom v toplice, ker jim ne moremo ponuditi helikopterskega prevoza. Zelo bogatih gostov z lastnimi letali pa v Sloveniji, mislim, sploh nimamo oziroma njihovo število ni omembe vredno," opozarja Dragan Ljušić, lastnik in direktor potovalne agencije Hiša potovanj.
Preverili smo, kaj lahko Slovenija ponudi bogatim tujim gostom, od kod prihajajo in kako preživljajo počitnice v naši državi.
"Glavnina naših gostov prihaja iz Združenih držav Amerike, saj smo že desetletje prisotni predvsem na ameriškem trgu. Nekoliko za njimi so gostje iz Velike Britanije, medtem ko nekaj gostov prihaja tudi iz Azije, Indije in Avstralije. Želje gostov se osredotočajo na raziskovanje in doživljanje slovenskih biserov ter edinstvene naravne lepote. Nudimo jim raznolikost doživetij, običajno so to krožna potovanja. Med najbolj priljubljenimi destinacijami so zagotovo Bled, Piran in seveda Ljubljana. Poleg teh bolj znanih destinacij gostom vedno ponudimo tudi možnost obiska manj mednarodno izpostavljenih lokacij, kot so Bela krajina in reka Kolpa, Posavje in druge," pravita Matej Knific in Mattej Valenčič, solastnika turistične agencije Luxury Slovenija.
Ne glede na to, ali se gostje odpravijo na obalo, v gore ali v prestolnico, se po njunih besedah trudijo, da jih navdušijo tudi s slovensko kulinarično ponudbo. "Slovenija se resnično uveljavlja kot destinacija za nepozabne trenutne in posebne dogodke. Zato si prizadevamo, da te edinstvene želje gostov uresničimo in prispevamo k ustvarjanju nepozabnih trenutkov. Gostje izrazijo željo po posebnem doživetju ali dejavnosti, ki se običajno ne uvršča v naša standardna potovanja. Lahko je to srečanje s sorodniki iz oddaljenih držav, presenečanje ob praznovanjih, obeležitev obletnic in podobno," sta še dodala.
Iz Slovenije hočejo čim prej na Hrvaško
"Tako kot med večino tujih neevropskih gostov je tudi med premožnejšimi gosti težava neprepoznavnost Slovenije. Tukaj imamo še ogromno možnosti, če želimo biti ne le zelena, ampak luksuzna destinacija, k čemur naj bi stremeli. Tujci imajo največ informacij o Bledu in Postojnski jami, kar je škoda, ker Slovenijo dobro poznam in ponuja veliko raznolikost. Premalo oglašujemo celotno Slovenijo," pa je na težave, ki se pojavljajo, opozoril Dragan Ljušić, lastnik in direktor potovalne agencije Hiša potovanj.
Po njegovih besedah vsi hočejo iz Slovenije čim prej predvsem na Hrvaško, v Zadar, Plitvice, Split, Dubrovnik in na Hvar. V zvezi s prepoznavnostjo naši južni sosedje, kot pravi Ljušić, veliko naredijo skozi filmsko industrijo: "Imajo namreč ogromno filmskih lokacij, med katerimi izstopa Dubrovnik, kjer so npr. snemali Igro prestolov. Pri nas pa so na primer v Soški dolini snemali Narnijo, pa tega nihče ne izpostavlja. Tudi film Viharni vrh so snemali na Krvavcu in v Kamniški Bistrici, kar sem šokiran ugotovil šele ob ogledu filma. Vse to absolutno premalo izpostavljamo vsem tujim gostom."
Če jim goste v njegovi agenciji le uspe prepričati, da ostanejo v Sloveniji še nekaj dni, jih peljejo na morje v Piran, Sečoveljske soline, do izvira Hublja, na Dolenjsko, Goriška brda, Štajersko in Prekmurje. Nad temi kraji so, kot pravi, navdušeni, saj dobijo celotno sliko o Sloveniji in njeni raznolikosti. "Če gospa Ana Roš lahko v svojo gostilno, ki je na primer 'ne ravno v civilizaciji' oz. je v kraju, ki ne spada med najbolj priljubljene točke v Sloveniji, pripelje goste, pomeni, da se jih da pripeljati tudi v oddaljene kraje po Sloveniji, samo predstaviti jih moramo znati," je dejal.
Nimamo neposrednih letalskih povezav
Meni, da je ena največjih težav slovenskega turizma tudi to, da nimamo neposrednih letalskih povezav ali pa vsaj takšnih z enim prestopanjem. "Premožni arabski gostje ne bodo dvakrat ali trikrat prestopali do Slovenije, da bi se lahko nato še tri ure vozili z avtomobilom v toplice, ker jim ne moremo ponuditi helikopterskega prevoza. Zelo bogatih gostov z lastnimi letali pa v Sloveniji, mislim, sploh nimamo oziroma njihovo število ni omembe vredno," je opisal okoliščine.
Navedel pa je še eno težavo: "V Sloveniji je poleg neprepoznavnosti in slabih letalskih povezav največja težava, da po naših izkušnjah še vedno nimamo zares ultra luksuznih namestitev, saj imajo tujci včasih kakšne ekstravagantne zahteve, na primer stalno postrežbo v sobi z butlerjem in osebnim asistentom med bivanjem, velike luksuzne hotelske apartmaje oz. namestitve in podobno. Tukaj lahko nastane težava. Poleg tega so arabske in indijske družine lahko velike, pri čemer s sabo lahko pripeljejo še obe tašči in tasta, pa še koga. V enem hotelu v Sloveniji je tako neka arabska družina najela celo nadstropje, kar je prav tako lahko izziv."
Kaj pa cene?
Ljušić pojasnjuje, da je nedavno par iz Indije za desetdnevno potovanje po Sloveniji in Hrvaški, vključno z nastanitvami, pri čemer sta morala spati samo v štirizvezdičnih hotelih, z zasebnim šoferjem in vodiči ter posebej organiziranimi ogledi, plačal slabih štiri tisoč evrov na osebo. V to ceno letalske karte in nekateri obroki niso všteti.
