Iz Ljubljane z ljubeznijo: turistična tura po družbeno odgovornih lokalih

"V Ljubljani deluje že kar lepo število družbeno-odgovornih lokalov, zato smo dobili idejo, da se združimo pod skupno turistično znamko in se organizirano lotimo promocije," idejo o projektu Zgodbe naše Ljubljane opiše Tita Destovnik iz Gostilne dela, ki je ob Luni Jurančič Šribar iz društva Kralji ulice pobudnica združitve šestih ljubljanskih obratov v skupno pobudo.

Zloženke so premalo, potrebujemo nekaj drugačnega "Pripravili smo zloženke v slovenščini in angleščini, ki jih lahko domači in tuji gostje najdejo na turističnih informacijah ter naših lokalih," razlaga Destovnikova, a doda, da so kaj kmalu ugotovili, da je tovrstna promocija pretiha. K projektu je pristopil še Dragan Barbutovski in zasnoval krožno turistično turo po naštetih lokalih.

Ljubljana, kot jo poznajo njeni prebivalci Turo je poimenoval Iz Ljubljane z ljubeznijo, je pa prva iz ponudbe različnih tur, ki jih bo zbral na spletni strani CurioCity. Z njimi želi domačim in tujim obiskovalcem Ljubljano predstaviti tako, kot jo doživljajo njeni prebivalci. Z vsemi skritimi kotički in lokali, ki so postavljeni malce stran od tako obljudenih bregov Ljubljanice.

Družbena odgovornost kot dodana vrednost ljubljanskega turizma S skupno kampanjo želijo še utrditi zavest o pomembnosti družbeno-odgovornega podjetništva ter Ljubljano predstaviti kot mesto, kjer je tovrstna kultura razširjena in vedno bolj prepoznana tako med domačini kot tujimi gosti. "Ne nazadnje je to lahko dodana vrednost ljubljanskega turizma, zato računamo tudi na podporo hotelirjev in drugih podpornikov," še pove Tita Destovnik.

Stara roba, nova raba

Posredovalnica rabljenih predmetov Stara roba, nova raba deluje v okviru društva Kralji ulice. Njeni začetki segajo v leto 2008, ko je skupina brezdomnih, strokovnih delavcev in prostovoljcev na stojnici v središču Ljubljane začela prodajati rabljene predmete, ki so jih Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kraji ulice podarili ljudje. Leta 2010 je društvo s podporo Evropskega socialnega sklada odprlo prostore v nekdanjem dnevnem centru za brezdomne na Poljanski cesti 14. Podarjene predmete prodajajo po nizkih cenah, zaslužek pa namenijo vključevanju in zaposlovanju brezdomnih v družbo in delovno okolje.

Druga violina

Restavracija in kavarna Druga violina ni običajen lokal. V njej namreč delajo ljudje s posebnimi potrebami, ki se, kljub odprti družbi, s katero se tako radi ponašamo, še vedno soočajo s težavami pri vključitvi na trg dela in žal tudi s predsodki drugih.

V restavraciji na Starem trgu 21 pripravljajo tipične slovenske jedi s poudarkom na starih jedeh, ki so bile nekoč značilne za Ljubljano.

Gostilna dela

Gostilna dela (deluje pod okriljem zavoda Centerkontura) je socialno-podjetniški projekt za mlade med 17. in 25. letom, ki šolanja iz različnih razlogov niso dokončali in imajo le drugo stopnjo izobrazbe. V gostilni na Poljanski cesti 7 se lahko ob pomoči mentorjev izučijo za pomočnika kuharja ali pomočnika v strežbi. Ob tem jim je na voljo tudi pomoč psihologinje in socialne pedagoginje. Mladi imajo med delom v Gostilni dela natančno izdelan program usposabljanja, ko pa tega uspešno končajo, jim omogočijo tudi opravljanje certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije za izbrani poklic – poklic pomočnika natakarja ali kuharja.

3 Muhe

Pravična trgovina 3 Muhe na Starem trgu 30 je projekt zadruge Odjuga, ki deluje po načelu neposrednega stika med proizvajalcem in uvoznikom, torej brez posrednikov. Tako lahko tisti, ki produkte izdelujejo, za svoje delo dobijo pravično plačilo. Običajno gre za izdelke iz naravnih materialov, produkcija katerih ne vpliva negativno na okolje, proizvajalec pa mora zagotoviti enako plačilo tako ženskam kot moškim ter ne izkoriščati otroške delovne sile.

Cafe Čokl

Kavarna Cafe Čokl na Krekovem trgu 8 velja za eno najboljših ljubljanskih kavarn, posebna je tudi zato, kjer v njej strežejo izključno kavo iz kavnih zrn, ki so pridelana po načelih pravične trgovine. Med drugim lahko tam poskusite kavo buna, prvo slovensko pravično kavo.

In kaj je značilno za pravično kavo? Znan mora biti njen izvor, zagotovljena kakovost, preglednost poslovanja in odgovornost do ljudi in okolja. Kavo lahko v Čoklu tudi kupite.

Smetumet

Šesti partner projekta je kulturno-ekološko društvo Smetumet, ki je s sedežem na Celovški cesti 53 najbolj oddaljeno od mestnega središča. A nič zato, izdelke, ki jih izdelujejo v ateljeju, lahko med drugim kupite tudi v trgovini 3 Muhe.

Njihova posebnost je, da so izdelani iz odpadnih in recikliranih materialov ter tako dobijo uporabno in dodano vrednost.