Četrtek,
17. 4. 2025,
4.00

Osveženo pred

3 dni, 13 ur

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

Natisni članek

Natisni članek

Kam na izlet narava izlet hribi žafrani Velika planina

Četrtek, 17. 4. 2025, 4.00

3 dni, 13 ur

Kam na izlet: na Veliko planino med tisoče žafranov #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,30

Pa smo jih dočakali, žafrane na Veliki planini namreč. Vijoličasta odeja bo planino krasila še dva tedna, zato pohitite, če želite eno lepših pomladnih kulis videti v živo.

Razcvet žafranov je močno odvisen od vremenskih razmer, predvsem od temperatur in količine snega, ki pokriva planino. Ob idealnih vremenskih razmerah smo glavnemu razcvetu priča v drugi polovici aprila. Zaradi letošnje nadpovprečno tople zime, ki ni bila radodarna s snegom, so žafrani zacveteli nekoliko prej. 

Najprej je vijolična odeja prekrila južna in nižje ležeča pobočja Male in Gojniške planine, zatem pa je prišla na vrsto še Velika planina. Popoln razcvet traja nekje od deset do 14 dni, zato časa za ogled vijolične pravljice ni na pretek.

Fotogalerija
1
 / 6

Kdaj in kako na Veliko planino

V času cvetenja žafranov je Velika planina ena izmed največjih atrakcij v slovenskih gorah, vsako leto jo v tem obdobju obišče okoli deset tisoč ljudi. Če se želite izogniti gneči, planino obiščite v zgodnjih jutranjih urah, če le imate možnost, pa izberite obisk med tednom.  Na Veliki planini obiskovalce prosijo, naj ohranijo spoštljiv odnos do narave in hodijo po označenih poteh ter rastlin ne trgajo, saj le s takšnim obnašanjem pripomorejo k ohranjanju občutljivega gorskega rastlinja. | Foto: Velika planina Na Veliki planini obiskovalce prosijo, naj ohranijo spoštljiv odnos do narave in hodijo po označenih poteh ter rastlin ne trgajo, saj le s takšnim obnašanjem pripomorejo k ohranjanju občutljivega gorskega rastlinja. Foto: Velika planina

Na Veliko Planino se lahko iz Kamniške Bistrice zapeljete z nihalko in sedežnico. Ob spodnji postaji nihalke se nahaja veliko brezplačno parkirišče, nihalka in sedežnica delujeta po ustaljenem urniku, povratna vožnja za obe pa stane 29 evrov za odraslega oziroma 18 evrov za otroka. Po petih minutah vožnje z nihalko lahko do vrha nadaljujete s sedežnico ali peš.

Če se boste na našo največjo visokogorsko pašno planino iz doline odpravili peš, lahko izbirate med več izhodišči. Za vzpon iz Rakove ravni na Gradišče, ki je s 1.666 metri najvišji vrh Velike planine, boste potrebovali slabi dve uri, nekoliko krajša je pot iz Ušivca, ki vzame eno uro, na 40-minutni pohod pa se odpravite iz Mačkinega kota. 

Še posebej živahno je v poletnih mesecih

Poleg lepih razgledov si na Veliki planini lahko ogledate pastirsko naselje, ki velja za eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovim skodlem, s katerimi so tradicionalno krite pastirske koče, pa po domače pravijo "šinkel". Če želite planino doživeti na malo drugačen način, pa se sprehodi po učni poti Po stopinjah pastirje, ki je še posebej zanimiva za najmlajše. 

Na planini je najbolj živahno junija, ko se v koče naselijo pastirji in na pašo priženejo živino. Na planini ostanejo vse do konca meseca septembra. Začetek pašne sezone je tudi začetek kislega mleka in domačih žgancev. Tako kot se na planinah spodobi, se na mizah znajdejo tudi jedi na žlico in druge planinske jedi.

Če si torej želite dan preživeti na svežem zraku in uživati v lepih razgledih, je obisk Velike planine odlična ideja za enodnevni izlet. 

Drag kot žafran

V večjih količinah je lahko tudi pravi žafran strupen.  | Foto: Velika planina V večjih količinah je lahko tudi pravi žafran strupen. Foto: Velika planina Žafran (Crocus sativus) je rastlina, ki izvira iz Irana. Pri nas raste pomladanski žafran, ki je strupen, medtem ko se pravi žafran uporablja v zdravilstvu in kulinariki. V vijoličnem cvetu se namreč skrivajo oranžne nitke, ki postanejo najdragocenejša začimba na svetu.

Postopek pridobivanja začimbe je dolgotrajen in zahteven. Žafran se nabira ročno, cvet je treba najprej pazljivo odtrgati in posušiti. Oranžne nitke je nato treba ločiti od cvetov in jih še naprej sušiti. Za pol kilograma nitk, ki so osnova za začimbe, je treba nabrati 75 tisoč cvetov, tržna cena za takšno količino pa se giblje med 1.900 in 9.400 evri. Zaradi izredno zahtevnega postopka pridelave začimbe pravega žafrana in dejstva, da rastlina cveti le v nekaterih delih sveta nekaj tednov na leto, je jasno, zakaj uporabljamo frazem, da je nekaj "drago kot žafran." 

Žafran se zaradi sladkastega okusa in arome pa tudi zaradi estetskih vidikov rado uporablja v kulinariki. Poleg tega ima kar nekaj zdravilnih lastnosti in se uporablja za lajšanje simptomov depresije, izboljša spomin in koncentracijo ter zmanjšuje simptome PMS. Rastlino uporabljajo tudi pri ustvarjanju parfumov in kot barvilo za tkanine.

Oglejte si še:

pohod Pentlja Brezovica Ljubljansko barje
Sportal Pentlja, planinska pot čez barje in Krim, dolga kar 84 kilometrov #video
dolina Glinščice
Sportal Na glavo obrnjen pohod: raziskovanje doline Glinščice #video
Padova
Trendi Kam na izlet: v Padovo, rojstno mesto aperol spritza