Sreda, 31. 7. 2019, 18.04
5 let, 4 mesece
Na zemljevidu preverite, kje se je varno kopati #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,06
5
Na slovenskih rekah, jezerih in morju je kopanju namenjenih 48 odsekov – kopalnih voda, na katerih se običajno kopalci zbirajo v večjem številu. Te ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za določitev naravnih kopalnih voda.
Če bi se radi v teh vročih dneh osvežili na enem od naravnih kopališč v Sloveniji, lahko zdaj pred obiskom preverite tudi kakovost in temperaturo vode v jezerih, rekah ali morju.
Agencija za okolje (Arso) na interaktivnem zemljevidu spremlja podatke z 48 uradnih kopališč v Sloveniji, večina teh je v bližini vsaj ene od 170 postaj za merjenje temperature površinskih voda.
Preverjajo, da v kopalni vodi ni fekalnega onesnaženja
Ustreznost vode za kopanje ugotavljajo z merjenjem dveh bakterij (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ki sta pokazateljici morebitnega fekalnega onesnaženja. Meritve mikrobiološke kakovosti v obdobju kopalne sezone izvajajo vsakih 14 dni. Kopalna sezona za morska kopališča traja od junija do 15. septembra, za celinske vode pa od 15. junija do konca avgusta.
Video: v Portorožu zaradi fekalij v vodi odgnali kopalce
Stanje kopalnih voda Arso ugotavljajo s pomočjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Mejne vrednosti so bile do zdaj presežene le enkrat, pojasnjujejo na agenciji za okolje, to je bilo leta 2017 v kopališču Vile Park na morju zaradi okvare na kanalizacijskem sistemu v zaledju kopalne vode.
Kot dodajajo na NIJZ, so bila priporočila v preteklosti zelo redko presežena, v več letih le tu in tam, zlasti po močnem deževju. Kakovost kopalnih voda je praviloma odlična na morju, vendar je tudi na celinskih vodah najmanj dobra.
Po močnem dežju kopanje ni priporočljivo
Kakovost kopalne vode na površinskih vodah je zlasti odlične kakovosti, kadar je dalj časa stabilno sončno vreme. "Ne priporočamo kopanja takoj po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je mogoča zaradi povečanega pretoka vode, motnosti, predmetov v vodi ali na površini vode, na morju zaradi visokih valov in plimovanja. Ob nenadnem poslabšanju vremena pojdimo čim prej iz vode," svetuje Ivanka Gale, dr. med, spec. higiene in javnega zdravja z NIJZ.
V katerih jezerih in rekah je voda najboljša za kopanje?
Kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje, je stanje kopalnih voda močno odvisno od urejenosti zaledja, od meteoroloških/hidroloških razmer ter od človeških aktivnosti.
"Zaradi razmeroma dobro urejene kanalizacije in ne pretirano intenzivnega kmetijstva je navadno bakterij manj v Bohinjskem in Blejskem jezeru, v Šobčevem bajerju, v Soči v zgornjem toku, pa v Nadiži, Krki, mestoma Kolpi. Te kopalne vode so navadno uvrščene v razred odlično.
Nekoliko več bakterij zadnja leta ugotavljamo v Bači pri Modreju - navadno za razred dobro/zadostno, ne pa za razred slabo, da bi bilo treba kopanje odsvetovati oziroma prepovedati."
Celinske vode v Sloveniji so zelo dobre kakovosti
Na agenciji sicer pravijo, da je kakovost celinskih voda v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami, na primer Avstrijo, zelo dobra, saj kopalnih voda slabe kakovosti že vrsto let nimamo. V lanskem letu je bilo večje število slabih kopalnih voda določenih še v Španiji, Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, ena tudi v Avstriji.
Najboljša je voda v jezerih
"Je pa Avstrija bogatejša z jezeri, zato je več kopalnih voda določenih na njih in so navadno odlične kakovosti. Tako je v Avstriji odličnih nekaj več kot 90 odstotkov celinskih kopalnih voda, pri nas le dobrih 50 odstotkov prav zaradi deleža kopalnih voda na rekah, kjer je kakovost vode bolj spremenljiva. Tudi pri nas so vse jezerske kopalne vode odlične," pojasnjujejo na agenciji.
Kopanje v onesnaženi vodi povzroči okužbe prebavil, dihal, kože ...
Kopalne v Sloveniji so najmanj dobre (ali odlične) kakovosti. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je onesnaženje možno predvsem po močnem deževju. Tveganja v Sloveniji so predvsem povezana s fekalno onesnaženostjo. Po kopanju v takšni vodi se lahko pojavijo okužbe prebavil, dihal, kože, oči, sluhovoda. Okužbe so večinoma kratkotrajne, imajo blažji potek, bolniki tudi redko obiščejo zdravnika, pojasnjuje Galetova.
Zakaj med kopališči ni nobenega v vzhodnem delu države?
V Sloveniji imamo določenih 48 kopalnih voda na rekah (Soča, Idrijca, Nadiža, Krka, Kolpa), jezerih (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero, Šobčev bajer) in morju. Med njimi pa trenutno ni nobenega kopališča v vzhodnem delu Slovenije, na primer Velenjskega ali Šmartinskega jezera.
Kot pojasnjujejo na agenciji za okolje, seznam kopalnih voda pripravi ministrstvo za okolje, potrdi pa ga vlada. Zdajšnji seznam je bil sprejet leta 2009 in vključuje mesta, ki so bila takrat prepoznana kot kopalna v lokalnih skupnostih in so takrat izpolnjevala postavljene kriterije.
Kot dodajajo, je v postopku ugotavljanja ustreznosti na ministrstvu trenutno kar nekaj pobud za nove kopalne vode, ki bi bile v prihodnje lahko uvrščene tudi na seznam kopalnih voda. Velenjskega in Šmartinskega jezera na primer trenutno ni na seznamu.
Eno od bolj priljubljenih naravnih kopališč je na Bledu
Kopanje na divjih kopališčih je lahko nevarno
V vročih dneh divja kopališča ob rekah, jezerih in gramoznicah pritegnejo številne kopalce. A ta kopališča, ki so brez upravljavca, dvomljiva pa je lahko tudi kakovost vode, so lahko tudi nevarna. "Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so taka kopališča lahko zelo nevarna, saj številne brzice skrivajo presenečenja in pasti za kopalce," opozarjajo na Agenciji RS za okolje. Kopalci pogosto ne upoštevajo opozorilnih tabel. Izjemno nevarne so tudi zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, saj ponekod seže voda do 15 metrov globoko, nihče pa jih ne nadzira.
5