Sobota, 18. 1. 2014, 15.39
1 leto, 9 mesecev
Živa Rogelj na Sever po severni sij
Živa Rogelj ima zelo rada severna obzorja, pred časom je bila na Islandiji. Že drugič je želela videti polarni sij, a kot kaže, bo morala na sever še enkrat. "In da na takšno potovanje, kjer skorajda vsako fotografijo lahko uporabiš za fototapeto, mi pozabimo vzeti fotoaparat," tega si Živa ne oprosti. K sreči so tukaj pametni telefoni. Poleg tega je veliko bolj pomembno, da so s sabo prinesli močne vtise in lepe občutke.
Koliko časa in kje ste bili na počitnicah? Za en teden smo odšli na Švedsko. Najprej v Stockholm, na novega leta dan pa smo odleteli v Kiruno, ki je na skrajnem severu in spada v tako imenovani arktični krog, kar pomeni, da je v tem obdobju dan zelo kratek. V času kosila se že stemni.
Kaj vam je ostalo najbolj v spominu? Vožnja s pasjo vprego. Že ko smo prileteli v Kiruno, sem vedela, da me čaka nekaj izjemnega. Pristali smo na letalski stezi, pokriti s snegom, to je bilo edino letalo, vse naokrog je bilo temno in zasneženo. Vzdušje v mestu pa je podobno kot v tisti nadaljevanki Severna obzorja. Pripravljeni na zimske razmere (oblečeni zares toplo) smo poiskali pse. Nemirni, glasni, vseskozi so lajali, tako da sem pomislila, da to mogoče sploh ne bo dobro. A ko so povlekli naše sani, je nastopila taka spokojnost. Šli smo po zaledenelih jezerih, med drevesi, po neizmerni pokrajini. Presenetilo me je, kako jih trenirajo poleti. Psi vlečejo džip, ki je v prostem teku, in popolnoma uživajo.
Zakaj Skandinavija? Da bi videla polarni sij. Že pred leti sem ga lovila na Islandiji, tokrat pa so mi na Švedskem zastrli pogled oblaki. Zato bom še šla na sever.
Opazila sem, da ste tam praznovali tudi novo leto. Kako je bilo in kje ste bili? Je njihovo praznovanje kaj drugačno kot naše slovensko popivanje? V središču Stockholma, na enem izmed tisočerih mostov, s pogledom na otočke, smo pričakali novo leto. To je bil najlepši prehod iz starega v novo leto v mojem življenju. Verjetno smo se tako dobro počutili, ker smo imeli lepe vtise iz tega mesta. Odlične restavracije, simpatični lokali, dobri muzeji. Navdušeni smo bili nad novim muzejem, posvečenim skupini ABBA. Tako kot drugi turisti sem tudi jaz odpela eno izmed njihovih skladb na muzejskem odru. Hčerka mi je rekla, da sem bila preglasna in da sem kak ton zgrešila, ampak mene je spravilo v zelo dobro voljo. Odprtih ust smo občudovali tudi ladjo Vasa, edino ohranjeno ladjo iz 17. stoletja, in seveda vso strukturo mesta, zgrajenega na 14 otokih. Ob vsem tem tistega pregovorno norega pitja Švedov nismo začutili. Pa tudi nobene petarde nismo slišali.
Je Švedska primerna za potovanja z otrokom? Vi ste bili tam s svojo hčerko. Vse, kar smo doživeli, je bilo navdušujoče tako za naju kot za najino hčerko. Vsi ti muzeji, tudi tisti, ki je posvečen Astrid Lindgren in njenim pravljičnim likom, pa ribje tržnice v mestu, snežne dogodivščine, celo vožnja z nočnim vlakom iz Kirune do Stockholma! Trajala je 16 ur, a smo rezervirali kupe za tri osebe in se prepustili čarom potovanja z vlakom.
Kako so vas presenetile cene? Švedska je draga, to sem vedela že pred odhodom. Zato raje nisem preračunavala švedskih kron v evre.
Kakšno je bilo srečanje z losom? Najprej sem ležala na losovih kožah – uporabljajo jih namreč v Ledenem hotelu, prvem in največjem ledenem hotelu na svetu, in to v majhnem kraju Jukkasjärvi. Skoraj vse sobe so različne, prave ledene umetniške stvaritve, temperatura pa je vedno enaka, minus pet stopinj Celzija. Vse je iz ledu, spi pa se v posebnih spalnih vrečah in na losovih kožah. Losov je sicer na Švedskem veliko, okrog 300 tisoč, in jih ni prav nič dobro srečati na cesti, saj je ob trku avto popolnoma uničen. Sva pa s hčerko obiskali farmo, kjer so udomačeni losi. Velike živali z impresivnim rogovjem. Hčerka je enega celo malo jezdila, a najlepše je, ko jih uzreš nekje daleč v gozdu.