Inštruktorica zumbe, ki si je želela postati manekenka

Nataša se je rodila 9. februarja leta 1987 v Kranju in tam z mamo in očetom ter starejšim bratom Sašem živela do svojega šestega leta. Nato so se do njenega dvajsetega leta z družino preselili v Tržič, zdaj pa je spet Kranjčanka.

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Oče in hvala bogu, da je bilo tako! Izbral je tako mojega kot bratovega, sicer bi bila jaz danes Elizabeta, brat pa Patrik. Ne vem, kaj je mislila moja mami (smeh).

Vaša prva beseda? Mama.

Prvi spomin? Kot majhna, no, pa tudi danes, nisem hotela piti mleka in me je babica vedno strašila, da bo, če ga ne bom spila, šla po nekega "gospoda", ki me bo odpeljal nekam visoko v gore in me tam pustil. No, in ko mi je nalila v kozarec mleko in sem jaz seveda protestirala, se je obrnila in odšla proti vratom, da bi poklicala tega "gospoda", ampak še preden se je dotaknila kljuke na vratih, sem jaz že spila cel kozarec mleka!

Najljubša risanka, igra in knjiga? Risanka Leteči medvedki, skakanje gumitvista in Trije prašički kot knjiga.

Najljubša sladkarija? Mislim, da sem se kot otrok razveselila vsake sladkarije, ki sem jo dobila, ampak najbolj pa čokolade, tako kot se je še danes.

Česa ste se najbolj bali? Biti sama doma!

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu ste danes? Ana, vse od petega. razreda osnovne šole pa do tretjega letnika srednje šole. Danes glede na tempo, ki ga imamo v življenju, bolj ali manj le še prijateljici na Facebooku.

Kaj ste si želeli postati? Pevka in plesalka! Pa čeprav nimam posluha ... Spomnim se, da enkrat nismo imeli radia v avtomobilu in je oče rekel, da ga tako ali tako ne potrebuje, saj sem jaz vedno, ko smo kam odšli, vso pot prepevala. Želela sem si postati tudi manekenka, ampak to, ko sem bila že malo starejša.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Zagotovo matematika! Vedno, ko sem začela delati nalogo, sem jo naprej naredila za matematiko. Najbolj pa sem sovražila biologijo, geografijo in zgodovino.

Obšolske dejavnosti? Na prvem mestu je bil ples! Vso osnovno šolo sem bila v plesni skupini, ki smo jo imeli na šoli, nato pa sem eno leto še v plesni šoli Urška plesala hip hop. Hodila pa sem še na različne krožke, kot so bile pevske, likovni krožek ...

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? V prvem razredu sem se stepla s sošolko, ki ji je bilo ravno tako ime Nataša. Zakaj, še danes ne vem, vem samo, da je ona potem jokala, meni pa je bilo tako hudo pri srcu, ko sem videla njene solze. Ampak čez nekaj dni sva bili spet prijateljici in se nisva več pretepali.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Skupina Destiny's Child oziroma Beyonce. Zakaj? Odlično poje, pleše in še lepa je!

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Nekaj vmes. Kar zadeva učenje, sem bila pridna, tudi za red v razredu sem znala poskrbeti, in če mi kaj ni bilo všeč, sem znala tudi zaropotati.

Najstniška stilska podoba? Športno-elegantno. Spomnim se, da so bile zelo "in" skejterske superge, ki si jih mogel imeti! Večinoma sem nosila kavbojke in pa kakšno lepo majčko ali puloverček.

Spomin z maturantskega izleta? Na žalost se ga nisem udeležila, ker se v razredu nismo mogli dogovoriti, kam bi se odpravili. Nato jih je šlo nekaj v Grčijo, drugi v Španijo, preostali pa smo ostali doma. Še danes mi je žal, zato vsem svetujem, naj se svojega maturantskega izleta obvezno udeležijo.

Prvo plačano delo? Deljenje letakov za Family Frost. Skupaj s kolegico Ano sva to delali že v osnovni šoli med poletnimi počitnicami.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Poslušaj svojo mamo, ona ima vedno prav!!