Jane Austen naj bi bila zastrupljena z arzenom

Skoraj 200 let po smrti Jane Austen, ki je umrla stara 41 let, številni še vedno ugibajo o vzrokih njene smrti. Teorijam o smrti zaradi raka ali Addisonove bolezni se je pred kratkim pridružila še teorija, zrela za kriminalne romane: zastrupitev z arzenom.

Lindsay Ashford, ki se je pred tremi leti preselila v rodno vas Jane Austen, Chawton, da bi napisala novo kriminalko, se je zatopila v pisma avtorice, ki jih je našla v knjižnici njenega brata. Najbolj ji je v oči padel stavek, ki ga je Jane Austen zapisala le nekaj mesecev pred smrtjo: "Zdaj sem že bistveno bolje, tudi moj videz se izboljšuje. Ta je bil precej slab, bila sem črno-bele in drugih napačnih barv."

Ker je Ashfordova za potrebe svojih romanov raziskovala forenzične tehnike za ugotavljanje zastrupitev, je hitro ugotovila, da bi simptome legendarne romanopiske lahko pripisali zastrupitvi z arzenom, ki povzroča "kapljičasto" pigmentacijo, pri kateri se deli kože obarvajo rjavo ali črno, drugi deli pa postanejo skoraj beli. Kmalu zatem se je Ashfordova srečala z nekdanjim predsednikom Društva Jane Austen Severne Amerike, ki ji je povedal, da so pramen las Jane Austen, ki je na ogled v bližnjem muzeju, analizirali in v njem dejansko našli sledove arzena.

Ashfordova tako pravi, da se simptomi, ki jih v pismih omenja Jane Austen, ujemajo s simptomi kronične zastrupitve z arzenom, ne pa tudi s simptomi raka, Addisonove bolezni ali lupusa. Arzen je bil v obdobju življenja Jane Austen široko dostopen, kot Fowlerjevo raztopino so ga zdravniki predpisovali za lajšanje simptomov širokega spektra bolezni, od revme, za katero naj bi trpela Jane Austen, do sifilisa.

"Po mojem raziskovanju se mi zdi zelo verjetno, da ji je zdravnik predpisal zdravilo, ki je vsebovalo arzen," je Ashfordova povedala za Guardian. "Presenečena sem, da na to prej ni pomislil še nihče. Verjetno se ljudje ne zavedajo, kako pogosto so nekoč arzen uporabljali kot zdravilo. A kot pisateljica kriminalnih romanov sem veliko časa posvetila raziskovanju te snovi in mislim, da je bolj posledica naključja oziroma sreče, da je nekdo z znanjem o arzenu, ki ga proučevalci njene literature praviloma nimajo, prebral njena pisma."

Čeprav Ashfordova meni, da je zelo verjetno, da je pisateljici prevelik odmerek predpisal zdravnik, se v svojem novem romanu Skrivnostna smrt gospodične Austen ukvarja z idejo, da je šlo za umor. "Menim, da možnosti umora ne moremo povsem izključiti. Po proučevanju zgodovine njene družine se mi dozdeva, da bi lahko obstajal tudi motiv za njen umor. V zgodnjem 19. stoletju je namreč veliko ljudi lahko ubežalo roki zakona, če so kot morilsko orožje uporabili arzen, saj so šele leta 1836 izumili test, s katerim lahko preverimo prisotnost arzena v truplu."

Profesorica Janet Todd, urednica cambriške revije o Jane Austen, sicer meni, da je umor malo verjeten. "Močno dvomim, da bi jo namerno zastrupili. Verjamem pa, da je jemala arzen zaradi težav z revmo. Je pa seveda nenavadno, da je umrla tako mlada, a glede na to, da njenega trupla ne smemo izkopati, vzroka smrti ne bomo tako zlahka ugotovili."